A bi se gnetli na tej metli? Tako so se spraševali: stara vešča, žaba, zelen ptič, mačka in kužek.

Februar je mineval v znamenju kulture. V skupini ježki je bil zagotovo najimenitnejši dogodek v zvezi s tem obisk Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Na daljšo pot iz vrtca smo se odpravili prvič. Ker smo skupina zelo različnih starosti otrok (kombiniran oddelek), so se ogleda predstave udeležili starejši otroci iz skupine. Navdušeni so bili že nekaj dni pred odhodom, pa ne samo zaradi predstave, pač pa zaradi vožnje z avtobusom. Veliko otrok se je z avtobusom peljalo prvič. Seveda smo se prej pogovorili tudi o kulturnem obnašanju in lahko potrdim, da so tile naši varovanci bili za zgled tudi ostalim. Samo gledališče je že tako čarobno, čudovita predstava z lutkami pa je to čarobnost samo še stopnjevala. Ogledali smo si seveda predstavo »Bi se gnetli na tej metli«? Pravljico smo že prej prebirali v vrtcu zato jim je bila vsebina znana in so predstavo še bolje spremljali. Največje pričakovanje pa je bilo….zmaj, ki se pojavi ob koncu. Otroci so s ponosom pripovedovali, da se ga niso bali, čeprav so mislili, da se ga bodo.

Brez da bi omenili našega slavnega pesnika Franceta Prešerna seveda tudi ni šlo. Njegove pesnitve so za naše malčke še prezahtevne, so pa z zanimanjem prisluhnili mojemu pripovedovanju o Povodnem možu.

Ko smo že pri rimah in pesnitvah so pa otrokom zelo blizu kratke rime in šaljivke. V vrtcu smo zato prebirali zbirko ljudskih: Enci benci na kamenci. Vse tri dele in če bi bilo delov še več? Bi jih prebrali še več, saj se jih nikoli ne naveličajo in jih že precej znajo na pamet.

Mesec smo zaključili s še eno predstavo za vse otroke. Gostovali smo gledališče Ku-kuc s »Hišico do neba«. S čudovito igro in rekviziti so otroci glede na njihovo starost zelo dolgo držali svoj fokus. Predstava je na edinstven način vključevala dogodke in predmete, ki so otrokom poznani in so se zato zlahka poistovetili z vsebino. In kaj je bila ta hišica do neba? Vrtec seveda.

Zapisala: dipl. vzg., Špela Režen