Skupini Junaki in Pande sta se podali na potep po gozdu. To ni bil navaden potep, ampak jih je na poučnem sprehodu spremljal in vodil gozdar Matej. Otroci so se tako spoznali z delom gozdarja, spoznavali drevesa v gozdu, poslušali zvoke v naravi, spoznavali gozdne živali in posadili drevo.
Potep je bil zabaven in igriv. Otroci so bili aktivno udeleženi v igri, ki jo je spremljalo tudi učenje.
Zapisala: Danica Zorko, dipl. vzg.
Kaj je poklic? Zakaj poklic obstaja? Kaj pa so po poklicu vaši starši? Odgovore na vsa ta vprašanja smo v mesecu aprilu iskali v skupini ježki.
Dela smo se lotili tako, da smo se najprej pogovorili, si ogledali različne knjige, kjer so slikovno uprizorjeni poklici. Poudarek smo dali poimenovanju poklica in pripomočkom, ki jih za poklic uporabljamo ljudje. Otroci so s tem bogatili besedni zaklad in izražanje.
Najprej smo si ogledali različne poklice, ki jih imamo v naši šoli in vrtcu. Kdo nam vsak dan pripravi okusne obroke? Ja kuharice seveda. Odpravili smo se kar k njim. Kuharice so nam pokazale prostore za pripravljanje obrokov in pripomočke za delo. Otroke so najbolj prevzeli veeelikanski lonci in kuhalnice.
Kje si pa lahko izposodimo knjige? Odpravili smo se v knjižnjico, kjer smo spoznali knjižnjičarko in njeno delo. Kdo pa otroke poučuje telesno vzgojo? Ja učitelj športne vzgoje. Na poti iz telovadnice smo se ustavili še v telovadnici pri osnovnošolcih, kjer smo si pogledali kako so se učenci učili košarke.
Velikokrat se odpravimo v trgovino. Kdo pa dela tam? Ja trgovka seveda. Spoznali smo, da njeno delo ni samo izstavljanje računov na blagajni in da imajo poleg tega še veliko dela, da zložijo izdelke na polico…
Pa pošto? Kdo nam prinese pošiljko? Poštar Peter nam je povedal kako pride pošta do naslovnika, odprl pa je tudi nabiralnik poln pošte ki je čakala na razvoz na naslove.
Ko smo si ogledali poklice v bližnji okolici, smo ljudi, ki opravljajo zanimive poklice povabili tudi k nam v skupino, kar je bilo za otroke posebno doživetje. Tako smo gostili revirskega gozdarja Mateja, ki nas je odpeljal v gozd in nam tam pripravil čudovito predstavitev poklica. Spoznavali smo drevesa, živali in »pripravili« vse potrebno za novo gozdno pot.
Na petkovo jutro smo se odpravili na krožišče pri šoli, kjer so nas pričakali vojaki s svojim vozilom. Vojak Alen s kolegi nam je predstavili svojo opremo, za konec pa smo poprijeli za volan vojaškega vozila in si vozilo do potankosti ogledali.
Deklice so komaj čakale naslednji obisk. Obisk frizerke Nataše in Tinkare. Nataša je otrokom prikazala in predstavila pripomočke za svoje delo. Potem sta se dela kar lotili in sfrizirali celo skupino otrok. Ni kaj; posebno doživetje.
Kot zadnji nam je delo predstavil policist Boris. Največ poudarka je bilo na preventivi; obnašanje v prometu, da smo pripeti z varnostnim pasom ko se vozimo, da ne vstopamo v tuja vozila in se ne pogovarjamo s tujci. In seveda smo se seznanili s številko 113 Za konec smo si ogledali še policijski avto in kar je bilo otrokom najbolj všeč; vključili smo sireno in modre lučke.
V sklopu tega projekta so otroci poklice zares doživeli in zanje je bila to zagotovo posebna izkušnja.
Zapisala: Dipl. vzg.: Špela Režen
Tudi v vrtcu se vsako leto spomnimo na praznovanje ob dnevu Zemlje. Letos smo ga praznovali v gozdu. Otroci so se ob različnih dejavnostih, ki so zahtevale njihove spretnosti, raziskovanje, umetniško žilico in preciznost, predvsem zabavali. Preizkusili so se v ustvarjanju mandal iz naravnih materialov, opazovanju življenja v zemlji s pomočjo povečevalnih stekel, premagovanju pajkove mreže med drevesi in metanju storžev v tarčo – okno. Dejavnosti so bile usmerjene v učenje, razvijanje spretnosti, sprostitev in predvsem igro.
Zapisala Danica Zorko, dipl. vzg.
V sredo, 2. 4. 2025 smo tudi v našem vrtcu obeležili dan mladinske književnosti. Za prvo starostno obdobje sva dejavnosti v vrtcu organizirali Tatjana Ravnikar in Špela Režen. Otroci iz vseh petih skupin smo se dobili v garderobi kjer nas je že pričakala prva naloga; skozi tunel smo se splazili v igralnico…kjer se je v votlini skrival veliki skakač.
Preko diaprojekcije sva otrokom predstavili pravljico avtorice J. Donaldson z naslovom Veliki skakač. Le kdo se skriva v votlini? Verjetno kakšna pošast, saj vsakemu sporoča naj ne vstopa naprej. Otroci ugotovijo, da je v votlini le majhna žabica, ki zna dobro govoriti in z besedami prestrašiti. Zgodba je preprosta z močnim sporočilom, v zgodbi pa nastopa veliko živali in prav te so bile motivacija za nadaljevanje dela po skupinah po končani predstavitvi.
Ob vrnitvi otrok v skupine so prejeli navodila za delo, ki se vsebinsko veže na zgodbo.
Naloge so bile sledeče:
Zapisala: Špela Režen, dipl. vzg.
Zapisala Tina Mlinar Rozinger.
Z otroki in vzgojiteljice iz skupine Polžkov, Bobrov in Žabic smo, v ponedeljek, 26. 6. 2023, obiskali nasad jagodičja pod imenom Maline iz doline. Na farmi sta nas pričakala Žiga in Patricija, ki sta nam povedala kar nekaj zanimivosti. Najprej smo si ogledali nasad sibirskih borovnic, jagod, malin in robidnic. V njunem nasadu smo lahko videli kar 18.000 sadik malin skozi katere smo se tudi sprehodili in iskali kje se skrivajo maline. Po ogledu sta nas povabila na malico, kjer smo lahko poskusili sveže nabrane in liofilizirane jagode in maline, ki so otrokom zelo teknile. Za piko na i pa smo se posladkali še z malinovim sokom.
Z obiskom lokalnega nasada jagodičevja so otroci pridobili bogato izkušnjo lokalno pridelane in zdrave hrane.
Priprava vzg. Irena Pelko.
Pripravila vzg. Alenka Cegnar.
V vročem poletnem popoldnevu, 20. 6., smo se otroci iz skupine Žabic s starši, bratci in sestricami (tudi v vozičku) zbrali pred vrtcem in se podali na naše zadnje skupno druženje v tem šolskem letu. Odpravili smo se na Visoko. Pot smo vsi zmogli in dobre volje prišli na cilj. Seveda so se otroci veselili sladoleda in se z njim tudi vsi posladkali. Potem pa nas je čakalo presenečenje…obiskala sta nas gasilca PGD Poljane z velikim tovornjakom in prižganimi lučmi. Otroke sta razveselila s preizkušanjem gasilskih spretnosti (beri špricanje s čisto pravo gasilsko cevjo iz tovornjaka). Otroci so uživali, veter, ki je vztrajno pihal pa je z vodnimi kapljicami osvežil vse okoli. V soncu se je risala mavrica… Za konec pa še ena gasilska pred tovornjakom in seveda pred spomenikom našega velikega literata Ivana Tavčarja. Počasi se je spuščal večer in dobre volje, nasmejani in prav nič utrujeni smo se odpravili nazaj proti Poljanam. Bilo je lepo in upam, da bo vsem ostalo v lepem spominu, obenem pa zahvala gasilcema ter seveda vsem vam udeležencem. Preživite lepo poletje!
Pripravila vzg. Tina M. Rozinger.
Kolo je eno najbolj okolju in zdravju prijaznih prevoznih sredstev in hkrati prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam, zato smo v sklopu projekta Mali sonček v petek, 16. 6. 2023, izpeljali kolesarski dan v vrtcu. V samem začetku smo ponovili kaj pomeni varna vožnja s kolesom ter kaj spada pod obvezno opremo kolesa, poganjalčka ali skiroja (čelada). Vsak otrok je povedal kakšne barve je njegovo kolo ter ga z veseljem pokazal prijateljem. Na prvi “postaji” smo si nadeli čelado, ki ščiti glavo pri morebitnem padcu, ter se počasi odpeljali na vrtčevsko igrišče. Pripravili sva jim poligon – slalom vožnja, vožnja med ovirami, vožnja pod napeto vrvico ter vožnja v smeri urinega kazalca okoli igrišča. Otroci so bili zelo vešči s svojimi malimi “konjički.” Vožnjo po poligonu sva jim še malce otežili s pihanjem milnih mehurčkov. Nato sva vsem otrokom čestitava za uspešen kolesarski dan.
Še zadnji dan našega bivanja na taboru smo se zbudili v sončno jutro. Po zajtrku so otroci zamesili testo za kruh, ki ga je gospodinja Milena kasneje spekla v krušni peči. Otroci so upoštevali vsa navodila, ki so jih dobili in se potrudili, da so naredili lepe hlebčke.
Po sladki malici – sladoledu, smo se s traktorjem odpeljali na Stari vrh v adrenalinski park. Za otroke je bila vožnja posebno doživetje. V parku so se otroci naužili gibalnih radosti in se lačni vrniliu nazaj na kosilo. Pred odhodom domov, so si ogledali kruh, ki je nastal izpod njihovih rok in ga odnesli seboj.
Tabor na kmetiji bo otrokom ostal v lepem spominu, saj so otroci v tako kratkem času ogromno doživeli. Spletle pa so se tudi lepe prijateljske vezi.
Hvala dragi starši, ker ste nam zaupali otroke.
Še posebna zahvala pa vsem sodelujočim na turistični kmetiji Pri Ožbet, ki se trudijo, da se imajo otroci in spremljevalci pri njih lepo.
Zjutraj nas je pozdravilo sonce in nam nakazalo, da bomo preživeli zopet en lep dan. In res je bilo tako. Po zajtrku smo se odpravili na pohod na Stari vrh. Pot nas je vodila čez travnike in skozi gozd kjer smo iskali gozdne živali narejene iz lesa. Na vrhu nas je pričakala malica s katero smo si nabrali novih moči za pot v dolino. Ustavili smo se še v adrenalinskem parku in se tam pozabavali. Po kosilu smo se seznanili z delom čebelarja in pomembnostjo čebel za naš obstoj. S traktorjem smo se odpeljali na bližnji travnik in se preizkusili v grabljenju trave s katero smo kasneje nakrmili živali. Dobra večerja nam je dala moči za večerni ples v pižamah s svetilkami. Dan se je začel in končal z dobro voljo vseh. Otroci so se odpravili k počitku polni lepih vtisov celotnega dne.
Prispeli smo srečno in polni pričakovanj na kmetijo Pri Ožbet. Pričakali so nas prijazni gostitelji in nas preko celega dne zaposlovali Otroci so se spoznali z lovcem, ki jim je povedal kar precej zanimivosti o življenju divjih živali v naših gozdovih. Veliko veselja je otrokom nudilo razprostrano igrišče in travnik. Gospodar Janez jih je popeljal s konjem in jim razkazal živali na kmetiji. Otroci so spoznali krave, koze, pujse, zajce in kokoši, pa tudi mucek jim je prišel nasproti. Popoldan so se razveselili jahanj na konju. Z gospodinjo Mileno pa so pripravili testo za kruh jutrišnjega zajtrka. Po večerji pa smo skupaj z otroki zakurili kres in zaplesali okoli njega. Dan je minil zelo razgibano in z dobro voljo vseh smo legli k počitku.
Novo jutro nam je prineslo nove izzive, nove pustolovščine. Po zajtrku smo se odpravili v Strunjan kjer smo si ogledali soline in se seznanili z načinom pridobivanja soli . Obvezni del sprehoda je bila tudi degustacija sladoleda in igra na tamkajšnih igralih. Po kosilu je sledilo težko pričakovano kopanje v “toplem” morju in igre ob njem. Užitek otrok je bil nepopisen.
Zvečer pa so otroci zaprisegligusarsko zaprisego in dobili častni naziv “Pacuški gusar”, ovekovečen s priznanjem. Sledil je ples in še zadnjič počitek pred jutrišnjim odhodom domov.
Zbudili smo se v sončen in topel dan, ki smo ga zelo dobro izkoristili. Dopoldan smo izdelali gusarsko zastavo in iskali čisto pravi gusarski zaklad. Pri tem smo si pomagali z zemljevidom. Na poti smo reševali številne naloge. Popoldan pa smo odpluli z ladjo v Piran kjer smo obiskali tamkajšnji akvarij in se posladkali z okusnim sladoledom. Na poti nazaj so si otroci ogledali še morko dno in školjčišče Strunjan. Večer pa nam je popestril čarovnik, ki nas je obiskal v našem letovišču.
Za nami je en lep dan in že načrtujemo jutrišnje dogodivščine.
Toliko za danes, pa lahko noč vsem skupaj.
Avtobus nas je srečno pripeljal na morje, ki so se ga otroci še posebno razveselili. Že prvi dan so se spoznali z čisto pravimi gusarji, si izdelali gusarske klobuke, se posladkali s sladoledom, preizkusili morje in za konec še zaplesali v pižamah.
Še pravljica in naše male glavice so utrujene od celeg dne zaspale.
Zapisala vzg. Saša Frelih
V vrtcu Agata radi sodelujemo z lokalno skupnostjo in tako so otroci iz skupine Žirafe v mesecu maju obiskali podjetje Polycom. Prijazno so nas sprejeli ter nam pokazali kaj delajo. Otroci so bili navdušeni nad različnimi roboti, še posebej nad tistim, ki jim je po njihovem navodilu dostavil čokoladice. Poklicali so tudi robota Otta in na ekranu opazovali, kako se nam približuje. Dostavil nam je lične reklamne stekleničke. Polni navdušenja so ob povratku v vrtec povedali:
Jure P.: »Men je bil všeč robot, k ti da čokolado, pa še un stroj za flaše!«
Martin: »Jaz, k bom šel na faks, bom v Polycomu delu!«
Izak: »Fino je blo, k unga robota premikaš z ročko!«
Tadej: »V Polycomu bom delu, k bom velik. Moj Tim dela tam!«
Zala: »Spomnim se, k je robot sliku igračke.«
Jaka: »Najbolj mi je bil všeč robot, k se je notri svetilo neki rdečga in je neki sestavljal!«
Pripravila vzg. Tina M. Rozinger.
V zadnjem času je vedno večji poudarek in teža na spodbujanju trajnega razvoja zato vedno več organizacij sprejema korake za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje. Ene izmed teh organizacij so tudi vrtci, ki vključujejo trajnostni razvoj v kurikulum in vsakodnevno delovanje. S tem namenom sem preko projekta Erasmus+ obiskala vrtec Floraparkens na Švedska, kjer sem si ogledala kaj vse počnejo za spodbujanje trajnosti v njihovi ustanovi. Namen obiska in srečanja s partnerji v sklopu projekta je bil tudi primerjava trajnostnega razvoja vrtcev iz Slovenije, Švedske in Nemčije.
Vsi trije vrtci sodelujemo v projektu Erasnus+, ki je namenjen spodbujanju trajnosti in okoljske ozaveščenosti v izobraževalnih ustanovah po Evropi. V okviru tega projekta bomo skupaj s partneji naredili check listo, ki bo vrtcem v Evropi služila kot neka smerinica za spodbujanje trajnostnega razvoja, manjšanje negativnih vplivovo na okolje in izobraževanje otrok o trajnosti.
Kot prvi primer dobre prakse smo si ogledali vrtec Floraparkens, malce izven mesta Malmo. Ena ključnih pobud, ki jih izvaja vrtec, je pridobitev Zelene zastave v sklopu projekta Ekošola, ki ga izvajamo tudi v našem vrtcu Agata v Poljanah. Ekošola je program, ki je mednarodno priznan certifikacijski program, ki šole in vrtce spodbuja k ozveščanju čistejšega okolja in prijaznešnim posameznikom in ustanovam.
Za pridobitev certifikata »Zelena zastava« mora ustanova izpolnjevati številna merila, kot so zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje količine odpadkov in spodbujanje trajnostnega razvoja.
V vrtcu na Švedskem izvajajo številne pobude s katerimi so pridobili ta certifikat: recikliranje, energetska učinkovitost, trajnostni prevoz, materiali in prehrana, gozdna pedagogika in še več.
Otroci v vrtcu večji del dneva preživijo na zunanjih površinah, kjer imajo tematske kotičke npr. senzorni vrt, ograjeno športno igrišče, potke za vožnjo z vozili, peskovnik v katerem je velika lesena ladja, dva prostora za jutranji krog, hišica v kateri se otroci lahko igrajo simbolno igro: kuhinja in družina. Vzgojiteljice so povedale, da so le redki dnevi, ki jih ne bi preživeli zunaj. Otroke prav tako spodbujajo tudi k sodelovanju v dejavnostih, ki spodbujajo trajnost, kot sta vrtnarjenje in kompostiranje. Všeč so mi bili njihovi zabojniki za smeti, ki jih krasijo pošasti s svojim unikatnim imenom, npr. zabojnik za odpadke hrane je bila pošast z imenom Kompostina. Posebnost vrtca je tudi, da otroci spijo v spalnih vrečah na lesenem podestu v t.i. letnem vrtu. Spanje na svežem zraku je tudi dokaz, da vrtec spodbuja zdrav način življenja.
Zanimiva mi je bila tudi njihova jedilnica »Restaurant«, kjer si otroci lahko sami postrežejo hrano in si nalijejo pijačo. Razdelilna miza, stoli in mize so prilagojeni velikosti otrok. Menim, da v takem okolju otroci res pridobijo na samostojnosti in pozitivni samopodobi.
Velik poudarek imajo na digitalizaciji otrok in vzgojiteljic. Cilj digitalizacije je, da se otroci naučijo, da je internet dober vir informacij vendar je pomembno biti tudi ozaveščen o tem, da le te informacije niso vedno zaneslije in pravilne. Preko tablic se otroci že učijo programiranja, risanja in ustvarjajo kratke risanke ali filme. Delo vzgojiteljic kot je pisanje priprav in evalvacij, beleženje odsotnosti in prisotnosti otrok, portfolio otroka poteka vse v digitalni obliki, podobno kot beleženje pri nas kjer uporabljamo e-asistenta. Vodja vrtca je povedala, da se na vsakem koraku poskušajo izogniti paprinati obliki beleženja.
Menim, da je vrtec na Švedskem odličen primer, kako lahko vzgojno-izobraževalne ustanove vključijo trajnost v svoj kurikulum in vsakodnevno delovanje. S sodelovanjem v projektu Erasmus+ in izvajanjem projekta Ekošola so v vrtcu izkazali svojo predanost spodbujanju trajnosti in okoljske ozaveščenosti. Pri čemer se tudi v našem vrtcu Agata trudimo, da v večji meri dosegamo te cilje vendar na svojsten način.
Zapisala vzg. Mateja Matjašec.
V začetku aprila smo v skupini Mavrice (Vrtec Agata) sončno dopoldne, brez vetra izkoristili za prav posebno srečanje. Na travniku na koncu Poljan nas je pričakal ati ene od deklic iz skupine, Simon Oblak, ki je jadralni padalec včlanjen v Društvo letalcev Kragulj Sovodenj.
Otroci so že ob prihodu opazili njegov velik nahrbtnik, tako da so z zanimanjem poslušali in opazovali opremo, ki se je skrivala v njem. Na otrokom primeren način jim je razložil uporabo radijske postaje in variometra. Poudaril je pomembnost uporabe čelade pri jadralnem padalstvu in jih opomnil na uporabo le te tudi pri kolesarjenju, rolanju in vožnji s skiroji. Pokazal nam je sedež v katerem sedi med poletom in pokazal prostor na sedežu kjer ima pospravljeno rezervno padalo. Seznanil nas je, da je najpomembnejša stvar pred poletom to, da preveri vremensko napoved. Biti mora sončno in čim bolj brez vetra.
Otroke je povabil, da mu pomagajo pri raztegovanju padala, katero je sestavljeno iz več celic, ki se ob dvigu napolnijo z zrakom in dobijo obliko krila. Prosil jih je, da so pozorni in ne premešajo velikega števila vrvic, ki so pritrjene na padalo in je pomembno, da se ne prekrižajo, saj vodijo do »gurtn«, ki so pripete na sedež. Prav vsi otroci so poslušali njegova navodila in na travniku raztegnili padalo, ki v zraku zgleda majhno, na tleh pa smo videli kako veliko dejansko je.
Tako midve, kot otroci smo komaj čakali, da Simon v ustreznih vremenskih razmerah opravi demonstracijski polet in pristanek. S težkim nahrbtnikom na ramenu se je povzpel na bližnjih hrib. Otroci navadno zelo težko čakajo na enem mestu, a tokrat zaradi pričakovanja pri tem ni bilo težav. Ko je prispel na željeno mesto in preveril, če je dobro pripet v sedežu so otroci že navdušeno ploskali in ga spodbujali. Ko je poletel so za nekaj časa obstali, ob približevanju pa se je na njihovih obrazih narisalo navdušenje in občudovanje. Ker je bila izbrana smer poleta prava, je pristal točno na travniku pred nami. Ko so se otroci nekoliko umirili od dogajanja, jih je prosil, da mu pomagajo tudi pri pospravljanju padala in ponovno so vsi brez težav prijeli za delo.
Zahvalili smo se Simonu in se polni novih vtisov odpravili nazaj v vrtec. Tako otroci, kot midve bomo sedaj jadralne padalce v zraku opazovali še z drugačnimi očmi kot prej.
Zapisala vzg. Danica Zorko.
V okviru projekta “Turizmu pomaga lastna glava”, ki ga izvajamo v skupinah Žirafe in Pande, smo v vrtec povabili Marcela Stržinarja, da nam je predstavil smučarke skoke. Tudi on je obiskoval naš vrtec in se je na vabilo rad odzval. Otroke je seznanil z opremo, ki jo uporablja in načinom treninga. Otroci so mu sledili, mu zastavljali različna vprašanja in se tudi sami preizkusili v “skokih”. V trajno last nam je izročil majico, ki jo je nosil v Planici na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Marcel, hvala za prijetno in sproščeno druženje.
Napisala vzg. Jana Kloboves.
Prav vsak dan smo v igri prijatelji, prijatelji, kjer je to potrebno si izkazujemo pozornost, pomoč pa naj bo to skozi igro, z menjavanjem igrač, igralnih kotičkov, pospravljanju igrač, skrbi za higieno nosu: «Prosim prinesi mi robček ali toaletni papir, da si obrišem roke«, tega ne zmorem ali mi lahko pomagaš, dej ti bom jest zaprla zadrgo, dala kapo na glavo, glej tkole naredi, pomagala obuti čevlje, če ti ne zmoreš, roko vtakni semle pa bo šlo itd. tako otroci med otroki, vrstnik z vrstnikom. Lepa gesta, lep vzor so otroci drug drugemu. Vsak dan, čisto vsak dan se vrstijo vljudnostni izrazi: »Prosim, hvala, izvoli, ti pomagam, dej bom jest,… nasvidenje, adijo, dober dan, lepo se imej«. To so besede, ki grejejo dušo in srce in, ki nam povedo, da je tako prav in da nam te lepe besede in namen zaradi katerih jih spregovorimo in uporabljamo pomagajo biti dober, boljši, dober prijatelj v besedi in dejanju.
Napisala vzg. Aleksandra Justin.
Ta mesec spoznavamo različne poklice, zato sva se odločili, da k sodelovanju povabiva atija otroka iz skupine, ki je učitelj telovadbe. Otrokom je najprej predstavil kaj mora učitelj telovadbe znati in kako prideš do tega poklica. Preko štafetnih iger so krepili različne spretnosti in sposobnosti: moč, hitrost, natančnost,… Otroci so v tem zelo uživali. Na koncu jim je pokazal kako se pravilno naredi preval naprej. Z njegovo pomočjo so ga vsi večkrat izvedli.
Vsem nam je gibalna urica prehitro minila.
