Pripravila vzgojiteljica Barbara Tušek.

Zaključek skupine Medvedki je potekal 17. 6. ob 17. uri popoldne na vrtčevskem igrišču. Vzgojiteljice smo pripravile medvedkov poligon s štirimi postajami. Na vsaki postaji je otrok, ko je opravil nalogo, dobil štampiljko na medvedkovo medaljo. Ko je zbral štiri je sledilo sladko presenečenje. Najprej pa smo se vsi dobro razmigali z gibalno zgodbo. Z dobro ogretimi mišicami so se otroci in njihovi starši lotili premagovanja ovir na poligonu. Otroci so se zavzeto lotili nalog in pridno zbirali štampiljke. Nato pa, ko smo vzgojiteljice prinesle obljubljeno nagrado – vreče bombonov – so se otroci  zavzeto lotili sladkanja in pridno zbirali papirčke. Po sladkanju smo staršem zaplesali še nekaj rajalnih plesov. Sledilo je sproščeno druženje ob bezgovem sirupu, ki smo ga pripravili v skupini. Starši in vzgojiteljice smo poklepetali, otroci pa so se prosto igrali na igrišču na igralih in na poligonu. Druženje je bilo polno dobre volje, sproščeno, igrivo in je lepo zaokrožilo iztekajoče vrtčevsko leto.

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Barbara Tušek.

Mesec maj je bil za skupini Medvedkov in Čebel poseben, ker smo veliko časa preživeli skupaj ob skupnih dejavnostih. Opazila sem, da malčki v skupini Medvedki zavzeto opazujejo starejše otroke, kadar se srečajo z njimi. Tako smo se vzgojiteljice povezale in na temo vozil pripravile skupne dejavnosti. Srečevali smo se dvakrat tedensko. Naš namen je bil, da se malčki učijo od starejših otrok, starejši pa so iz prve roke spoznavali, da so stvari, ki so zanje enostavne, za malčke lahko težke in da potrebujejo pomoč (npr. hoja po stopnicah).
Prvo srečanje je bilo namenjeno spoznavanju. Otroci iz skupine Čebele so Medvedkom zaigrali igrico Trije metulji, nato pa so se otroci spoznali s pomočjo žoge, ki so si jo med seboj podajali. Odšli smo na prvi skupni sprehod. Čebele so Medvedkom pomagale pri obuvanju in oblačenju. Dva otroka iz skupine Čebele sta na sredini za roko držala malčka iz Medvedkov. Čebele so malčke učile pravilne hoje po pločniku. Naslednje srečanje smo izvedli v igralnici Čebel.  Skupaj smo naredili avtomobile iz kartonastih škatel in se naučili pesmico Avto. Otroci iz skupine Čebele so v igri potiskali malčka, ki je sedel v kartonasti škatli avtomobilu. Z malčki smo v skupini spoznavali vozila, ki jih najdemo na cesti, v zraku, v vodi in na tirih. Otroci iz Čebel so narisali plakat s cesto, nebom, vodo in tiri. Na srečanju smo naredili plakat na katerega so otroci na pravo mesto nalepili fotografijo vozila. Sledil je opazovalni sprehod na katerem smo opazovali vozila in spoznavali prometne znake. Eno srečanje je bilo namenjeno ponazarjanju vožnje avtomobilov po cesti in upoštevanju prometnih znakov. Otroci iz Čebel so s kredami na vrtčevskem igrišču narisali cesto in pripadajoče prometne znake. Skupaj z Medvedki so se potem po cesti vozili s poganjalci. Pri tem so starejši otroci vodili mlajše, da so upoštevali narisano cesto in prometne znake. Na predzadnjem srečanju smo odšli do cerkve v Poljanah. Spoznavali smo semafor in prehod za pešce in pravilno obnašanje v prometu. Pri cerkvi smo pomalicali in se igrali igro Potujemo v Rakitnico. Zadnje srečanje je bilo bolj sproščene narave in je bilo namenjeno druženju. Sprehodili smo se na travnik na koncu Poljan, kjer smo se igrali rajalne igre.
Otroci iz skupine Čebel so bili zelo skrbni in pripravljeni pomagati malčkom. Iz srečanja v srečanje je osuplost, da malčki nekaterih stvari še ne zmorejo, zamenjala skrb zanje. Malčki pa so na starejše otroke gledali z občudovanjem. Posnemali so jih in na sprehodu upoštevali njihova navodila pri hoji po pločniku ali čez cesto.

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Špela Dolinar.

Nekaj, kar bo otrokom zagotovo ostalo v spominu v tem šolskem letu je naš projekt Vrtec v gozdu, ki ga je naša skupina izvajala v obdobju od 30.5.2016 do 17.6.2016. V tem času smo takoj po zajtrku odhajali v gozd, vračali pa smo se na kosilo. Takoj prvi dan smo v gozdu poiskali primeren prostor kamor smo postavili naš šotor. Okolico smo morali očistiti vej, zato smo morali pošteno zavihati rokave. Prav tako smo v prvih dneh določili pravila lepega obnašanja v gozdu, katera smo narisali na kartončke. Ker pa s seboj nismo imeli barve smo se morali znajti tudi drugače in barvo poiskati v gozdu. Otroci so tako z blatom porisali kartončke. Ker pa je bilo delo zanimivo smo z blatom porisali še naš šotor. Naslednji dan smo se v gozd že odpravili s palerinami in košaricami, saj smo nabirali različen material – veje, mah, storže, kamenje, liste,… Otroci so bili pravi nabiralci. Dež jih ni prav nič motil – nasprotno še bolj so uživali. Nabrani material smo naslednji dan razvrščali, otroci pa so se popolnoma vživeli v igro vlog in se za večji del dopoldneva spremenili v gozdarje. Iskali so označena drevesa, jih »žagali« in »podirali«. V gozd smo odnesli tudi lupe in iskali živali, da smo jih lahko opazovali. Otroci so iskali tudi zanimiva drevesa in tako smo našli eno čudežno drevo, ki je vsak dan našega obiska otroke tudi ogovorilo. Otroci so drevo poimenovali Poldek. Veliko smo objemali drevesa, jih božali, dotikali smo se mahu, storžev… Gozd nam je dan za dnem dajal ogromno pozitivnih čutnih doživetij. Petki so bili posebni saj smo izvajali poligon v naravi. Plezali smo čez veje, pod njimi, premagovali smo takšne in drugačne ovire, plezali po klancu, se spuščali po bregu… Napredek otrok na gibalnem področju je bil viden iz dneva v dan. Naslednji teden smo se posvetili rastlinam. Otroci so drvesa objemali, nato pa smo označili koliko otrok je moralo biti prisotnih, da so skupaj drevo obkrožili. Razlikovali so debla in spoznavali listavce in iglavce. Ustvarjali so svoje drevo.  Eno dopoldne smo v gozdu dobili tudi obisk – prišli so nas pogledati otroci iz Lovskega doma iz skupine Pikanogavičke in z veseljem so jim naši otroci pokazali njihov avtobus, njihovo gugalnico, šotor, njihova drevesa,… Vsak dan sproti nam je zalivalo šotor in ga je bilo potrebno » reševati«. Neko dopoldne smo se vsi skupaj spravili v njega in ob lučki prisluhnili pravljici Hlodko. Otroci so bili brez besed. Po prebrani pravljici pa smo tudi mi poiskali vsak svojega hlodka in iz nejga izdelali palčka Pohajalčka. Iz materiala nabranega v gozdu so otroci izdelovali tudi slike živali, ki so bile glavna tema našega tretjega tedna. V to temo sva otroke popeljali z kratko lutkovno predstavo sredi gozda, v kateri so nastopali zajčki, miške in medved. Živalim v gozdu smo izdelovali hišice, iskali smo njihove prave domove in jih opazovali. Zadnji dan je Poldek otrokom pripravil lepo presenečenje in sicer Poldkova priznanja. To so bile medalje na hlodkih, katere so otroci s ponosom odnesli domov. Vreme nam v teh treh tednih res ni bilo naklonjeno. Od 15 dni bivanja v gozdu so bili le štirje dnevi suhega vremena. Kar pa otrok ni oviralo. Nasprotno – prav zabavno jim je bilo in večje, kot so bile luže, bolj so uživali. Na tem mestu velja zahvala tudi staršem, ki so dan za dnem skrbeli, da so imeli otroci seboj rezervna oblačila in da so pridno sušili otroške škornje. Dan za dnem… Vsi smo se lahko naučili, kako malo je potrebno da je otrok nadvse srečen in da za izvajanje vzgojno – izobraževalnega procesa res ne potrebujemo pretežno igralnice. Narava nam ponuja mnogo, mnogo več…

Pokaži kot diaprojekcijo

Hvala vam starši, ker ste se prav vsi udeležili zaključka in tako podprli svoje otroke.

Pokaži kot diaprojekcijo

Skupina “Mišk”, se je povečala za sedem otrok iz skupine “Zmajev”. Dolga kolona se je varno vila ob robu cestišča in odkrivala zanimivosti ob poti (košnja trave,obračanje in priprava pokošene trave za povijanje v bale, plavanje velikih rib v reki Poljanščici pod samim mostom). Igra na produ je bila zabavna. Otroci so ob igri z naravnim materialom/različnimi vrstami, oblikami, velikosti in barvo kamenčkov in ob pomoči lopatk, grabljic, kanglic, modelov za oblikovanje izražali, postavljali, gradili, oblikovali zanimive stvaritve od stolpov, mostov, cest, hriba,…na koncu so v veselje vseh metali kamenčke v vodo in opazovali kako in kam padejo. Igra v naravi je nanje vplivala sproščujoče. Ob tem so si krepili zdravje in spoznavali pomen in vrednote gibanja na svežem zraku.

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Jožica Maček.

Od 4.5.2016 do 6.5.2016 so se otroci iz 5. in delno 7.  skupine udeležili tabora na kmetiji pri Ožbet na Četeni Ravni, ki leži tik pod Starim vrhom.
Na kmetiji sta nas prijazno sprejela gospodar Janez in gospodarica Milena. Z njuno pomočjo smo v treh dneh  dobro spoznali utrip kmetije. Jahali smo Mišo, ogledali smo si košnjo trave jo grabili in naložili na traktor. Z njo smo krmili živali v hlevu. Že popoldne smo pripravili taborni ogenj in ga zvečer zakurili. Ob njem smo zaplesali. Obiskal nas je lovec in nam predstavil in pokazal živali, ki živijo v teh krajih. Šli smo na pohod na Stari vrh, nabirali smo čemaž, ranjak in liste gozdnih jagod. Ogledali smo si čebelnjak in molzli kravo. Zadnji večer smo imeli pižama žur s svetilkami. Spoznali smo celoten postopek  (od zrna do kruha) peke kruha ter spekli vsak svoj hlebček, ki smo ga odnesli domov.
Vse dni smo uživali zdravo in okusno domačo hrano, ki je bila pridelana kar na domači kmetiji. Otroci so v tem času spoznali življenje in delo na kmetiji, pridobivali spoštljiv odnos do narave in postajali vedno bolj samostojni.

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Saša Frelih.

V četrtem sklopu projekta “Say hello to the world” so otroci preko različnih dejavnosti spoznavali Poljane:
– Povzpeli smo se na hrib nad Predmostom ter opazovali Poljane. Iskali smo znane zgradbe, hiše otrok,…,otroci pa so Poljane tudi sami fotografirali.
– Izdelali smo zemljevid Poljan, na katerem so otroci umestili vse, kar se jim je v Poljanah zdelo pomembno.
– Spoznali so zastavo naše občine in jo tudi sami izdelali.
– Spoznavali smo življenje v teh krajih nekoč. Tako smo vključili tudi stare starše, ki so zapisali različne igre, izštevanke, pesmice, ki so se jih igrali v mladih letih. Obiskala pa nas je tudi gospa Micka, ki je otrokom v narečju pripovedovala o svojem otroštvu. Na starih fotografijah smo si ogledali podobo Poljan v preteklosti in ugotavljali razlike med nekoč in danes.
– Prisluhnili smo pripovedkam v knjigi Kamniti most o krajih v naši okolici.
– Ob opazovanju so otroci narisali cerkev, Štefanovo hišo in vrtec.
– Ogledali so si freske v Poljanah in jih narisali v svoje zvezke.
– Seznanili so se z znanimi osebami, ki so se rodile oz. živele v Poljanah.

Pokaži kot diaprojekcijo

Izdelki otrok bodo razstavljeni v knjižnici Ivana Tavčarja v Poljanah.

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Jana Koboves.

Strokovne delavke in otroci vseh skupin že nekaj let sodelujemo v projektu EKO. Letos smo izvajali aktivnosti iz sklopa zgodnjega naravoslovja s področja:«Moje vrednote: pitna voda, svež zrak, zdrava hrana, uravnoteženi odnosi z naravo, bivanje v zdravem okolju«, tematska sklopa »Odpadki« in »Voda« in sodelovali v ozaveščevalno humanitarnem projektu EKOPAKET/ODPADKI/JAZ, TI, MI ZA SLOVENIJO: STARA PLASTENKA ZA NOV INKUBATOR. Vseskozi pa izvajamo in negujemo aktivnosti iz sklopa zgodnjega naravoslovja o ZDRAVILNIH ZELIŠČIH. Skozi celo leto smo ustvarili številne likovne izdelke iz odpadnega materiala, skrbeli za naravo in se gibali v neokrnjeni naravi, izdelali vlak z vagoni in vanje posadili različna zelišča, jih negovali, zalivali, skrbeli zanje, da jih bomo lahko uporabili v jedeh ali napitkih. Vsi skupaj smo vseskozi pridobivali na vrednotah ozaveščanja o skrbnem ravnanju z okoljem in ga prenašali na starše in lokalno okolje.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek zapisala vzgojiteljica Aleksandra Frelih.

(tretji sklop projekta Say hello to the world)
Mesec marec je bil namenjen poglobljenemu spoznavanju našega vrtca. Ugotavljali smo odkod izvira ime našega vrtca in skupaj prišli do tega, da je bila Agata junakinja Tavčarjevega dela Visoška kronika. Otroci so se je spomnili iz risanega filma Visoška kronika, ki so si ga ogledali v galeriji. Peš smo se odpravili do dvorca na Visokem in si ogledali Tavčarjevo domačijo. Takoj so prepoznali tudi njegov kip.
Spoznali smo kar nekaj poklicev, povezanih z delovanjem vrtca. Tako smo obiskali računovodkinji, hišnika, kuharice, tajnico ter seveda tudi ravnateljico in prav vsi so nam na kratko predstavili svoje delo.
Z najino pomočjo so naredili maketo igralnice, ki jim je ponudila obilo užitka ob igri. Sami so si izdelali vzgojiteljico in otroke iz kartona ter se igrali vrtec.
V Vili Čira čara nas je obiskala učiteljica Irena Tehovnik, ki je tudi organizatorka prehrane za vrtec in šolo ter jim podrobno predstavila svoje delo. Na koncu so otroci lahko sami sestavili zdrav dnevni jedilnik, ki bo na vrsti prvi teden aprila.
So se pa otroci preizkusili tudi v sestavljanju pesmi in čisto sami sestavili dve kitici himne o vrtcu Agata. Takole gresta:
HODIMO NA SPREHOD,
ZUNAJ NAM JE RES LEPO,
MI PA TUDI LAUFAMO,
V PARKU SE IGRAMO!

 JEMO KOSMIČE,
GREMO V GLEDALIŠČE,
V AVTOBUSU POJEMO
IN VESELI SMO!

Ob koncu sklopa smo se preko skypa ponovno »srečali« z vrtcem Fantazia Poljska in obojestransko predstavili svoja vrtca. Najbolj nas je navdušilo to, da imajo v njihovem vrtcu kar tri vrste živali: kužka, mucka ter dve kopenski želvi!

Pokaži kot diaprojekcijo

V petek, 18.3. smo ponovno imeli skupne dejavnosti, kjer sta skupini Ribice ter Pika Nogavička ustvarjali na temo EKO DAN.
Uvod v tri delavnice je bila zgodbica FIŽOLINA, po njej pa so se otroci prosto razporedili v naslednje kotičke:

1. IZDELAVA MOŽIČKA IZ PŠENICE IN ŽAGANJA – tu smo hkrati spodbujale sodelovanje med otroki, saj so si v dvojicah pomagali pri polnjenju nogavice, poleg tega pa so morali tudi šteti (10 žlic žaganja). Najbolj so se veselili tega, da bodo možička lahko odnesli domov.
2. IZDELAVA IN POKUŠANJE ZELENEGA SMUTIJA – otroci so narezali različno sadje, v blender pa smo dodali tudi veliko pest regrata za zdrav napitek. Sprva so bili malo skeptični, a ko so napitek pokusili, je bil večini zelo dober.
3. MERJENJE IN PRETAKANJE VODE – otroci so imeli na voljo merilne posodice, kozarčke in lavor vode.

Prav na vseh dejavnostih so bili zelo aktivni, motivirani za sodelovanje…tako, da je skupni dan ponovno zelo dobro uspel!

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Barbara Triler.

Za petek, 4. 3. 2016, so vremenoslovci napovedovali sončno vreme. Pri tem se niso prav nič zmotili, saj so nas po dolgem času obiskali sončni žarki. V okviru programa »Mali sonček« smo zato izvedli zimski pohod.  Vsak izmed otrok je imel svoj nahrbtnik, v njem pa okusno jabolko. Naš cilj je bil grič nad Predmostom imenovan »Kovčk«. Med potjo smo opazovali spomladanske znanilce, ki so že krasili travnike. Na bolj senčnih delih pa je bilo moč opaziti pobočja, prekrita s snežno odejo. Ko smo prišli do vrha, smo se posladkali z jabolki in od daleč občudovali Poljane, Javorje ter Blegoš.

Pokaži kot diaprojekcijo

Za tokratno skupno dejavnost so otroci iz skupin Ribice in Pika Nogavičk od doma prinesli različna vozila. Skupaj smo si jih ogledali, jih razvrstili ter se kasneje tudi z njimi igrali.
Na temo vozil smo se z vlakom plesno odpravili v različnedržave sveta in se seznanili z njihovimi plesi. Z namišljenim avtobusom smo se peljali k teti na obisk. Pripravili pa smo tudi pravo veslaško regato od Šk. Loke do Poljan.
Tudi brez delavnic tokrat ni šlo. Otroci so lahko izbirali med naslednjimi dejavnostmi: risanje vozil po opazovanju, razvrščanje prometa na plakatu, sestavljanje avtoceste, vožnja z vozili po preprogi cesta-mesto, pobarvanka – pika, pika in reševanje delovnega lista promet.
Kako smo se igrali in zabavali pa si oglejte na spodnjih fotografijah.

Pokaži kot diaprojekcijo

Tokratno skupno srečanje načrtovanja dejavnosti med skupinama Ribice in Pika Nogavičke smo posvetili dejavnosti iz področja matematike. Strokovne delavke obeh skupin smo za otroke pripravile različne dejavnosti iz področja matematike, ki so bile usmerjene predvem v izziv in zabavo. Otroci so matematiko spoznavali na najrazličnejše načine: v gibanju, glasbi, didaktičnih igrah. Cilj zabavati se in se hkrati učiti, seznanjati se z matematiko je bil dosežen. Otroci so v vseh ponujenih dejavnostih uživali in vztrajali, saj so bile načrtovane za majhne skupine ali pa individualno delo.
S skupno evalvacijo ob zaključku dejavnosti smo ugotovili, da je dopoldan zelo hitro minil, saj so smo se v igrah vsi zabavali.
Na pobudo otrok bo tema naslednjega skupnega srečanja “vozila”. Vsi srečanje že nestrpno pričakujemo, do takrat pa si oglejte nekaj utrinkov iz igre “malih nadebudnih matematikov”.

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Saša Frelih.

Končno je prišel za otroke tako težko pričakovani dan, ko so nas dopoldne v naši igralnici obiskali dedki in babice. Otroci so se jih srčno razveselili in jih ob prihodu stisnili v svoje objeme. Mijin dedek je vsem prebral pravljico o snežaku, ki je bila uvod v nadaljnje ustvarjanje. Skupaj so izdelali snežake iz kuhalnic in nastali so zelo raznoliki snežaki. Prav vsi otroci so jih ponosno kazali. Vzdušje je bilo zelo prijetno, sproščeno in tkale so se nepozabne medgeneracijske vezi. Otroci so želeli dedkom in babicam zapeti tudi pesem Pika Nogavička ter jim povedati nedavno naučeno deklamacijo Dvojčka.

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Irena Pelko.

25.1.2016 smo v sklopu projekta SIMBIOZA GIBA povabili dedke in babice otrok iz 1. starostne skupine na gibalno urico v šolsko telovadnico. Namen projekta je bil medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Stari starši so utrjevali vezi s svojimi vnuki preko pozitivne izkušnje tekom različnih gibalnih aktivnosti.
Dedki in babice so se z vnuki oz. vnukinjami zbrali v vrtčevski garderobi, kjer so se preoblekli in preobuli v primerno športno opremo. Sodelovki sta jih nato pospremili v telovadnico, kjer smo jih pričakale še ostale vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic iz skupin: Sovice, Želvice in Medvedki. Prijazno smo jih pozdravile in povabile k gibalni urici, ki smo jo pripravile posebej za njih.
Na začetku, smo se vsi skupaj ogreli s pomočjo gibalne zgodbe. Telovadnica je bila razdeljena na tri dele (Sovice, Želvice in Medvedki); vsak del je vseboval poligon, sestavljen iz različnih športnih rekvizitov. Otrok in babica oz. dedek sta si lahko poljubno izbirala zaporedje reševanja gibalnih nalog in način reševanja gibalnih problemov, glede na otrokov gibalni razvoj oz. sposobnost. Poligoni niso spodbujali iskanja razlik v gibalnih sposobnostih otrok, temveč prikazovali otroško iznajdljivost in pestrost možnosti reševanja različnih gibalnih problemov. Po določenem časovnem preteku so si skupine (Sovice, Želvice, Medvedki) zamenjale poligone. Na ta način so lahko vsi otroci preizkusili vse gibalne izzive v vseh treh sklopih – poligonih.
Pred skorajšnjim zaključkom našega druženja so stari starši ob poslušanju zgodbe nežno masirali in umirjali svoje prepotene vnuke oz. vnukinje. Ob koncu smo se lahko vsi skupaj okrepčali s čajem in sadjem, ter si zaželeli, da bi bilo tako prijetnih trenutkov med starimi starši in vnuki še več!

Pokaži kot diaprojekcijo

Obe skupini iz enote Vila Čira čara sta imeli v četrtek, 28.1., DAN DOJENČKOV. Otroci so prisluhnili zgodbici Pravljica o mojem dojenčku, nato pa prepevali znane pesmice z zlogi, ki jih znajo govoriti dojenčki.
Pripravile smo štiri delavnice, ki so se jih udeleževali po želji. Nadaljevali so vzorec na narisani majčki, s tehniko kolaž izrezovali in lepili družine, risali svoje mamice, ko so bile noseče ter s tehniko origami izdelovali denarnice oz. torbice.
Za piko na i pa smo po kosilu odpeljali dojenčke z vozički na sprehod do Dobja.
Ker otroci na skupnih dejavnostih uživajo, jih zanje pripravimo enkrat tedensko.

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Jižica Maček.

V vrtec smo povabili Joštovo mamico, ki dela z ljudmi s poškodbami glave kot delovna terapevtka. Pripravila nam je zanimivo delavnico o njenem delu. Otroci so si najprej ogledali kratek film, ki je prikazal različne nesreče in pomoč ob njih in kratek utrinek dela v centru Korak, kje mamica zaposlena. Otrokom je svetovala naj pri vožnji s kolesom vedno uporabljajo čelado. Z zatemnjenimi očali so hodili s pomočjo palice za slepe in tako pridobili novo izkušnjo gibanja. V časopisu za slepe so tipali prav posebne pikice – črke, ki jih slepi uporabljajo za branje.
Otroci so v druženju z Joštovo mamico preživeli prijetno in poučno dopoldne in pridobili veliko novih izkušenj.

Pokaži kot diaprojekcijo