Prispevek je napisala vzg. Špela Toplak.

V mesecu februarju smo v skupini Čebele raziskovali pustne maske. Ker je to mesec kulture, so se otroci najprej seznanili z našo državo, himno in zastavo. Spoznali so, da je Slovenija na zemljevidu v obliki kokoške in je zelo raznolika.
Preko dejavnosti so otroci spoznali različne tradicionalne maske z različnih koncev Slovenije. Spoznali so, da je v Cerknici značilna pustna maska coprnica Uršula. Blizu nas – v Cerknem so  značilni Laufarji in škoromati na Krasu. Zelo všeč jim je bil kurent, ki so ga nekateri otroci že poznali. Ogledali so si tudi posnetek kurentovanja  s Ptuja. Všeč jim je bila njihova maska iz ovčje kože in njihovo glasno zvonjenje z zvonci okrog pasu. Vse značilne pustne maske so otroci prilepili na nemo karto Slovenije.
Tudi igralnico smo okrasili s kurenti, ki so jih otroci izdelali z odpadnega materiala. Njihovi izdelki so postali zelo zanimivi in otroci so res uživali ob izdelovanju. Na pustni torek so se maškare predstavile drugim preko video klica in se tako malo drugače predstavile prijateljem z drugih skupin.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Mateja Matjašec.

V času gradnje prizidka Vrtca Agata v Poljanah je bila v spodnji garderobi postavljena začasna montažna stena. Le-ta je bila samo grobo obdelana, zato se nam je zdelo, da deluje preveč hladno za prostore vrtca. Utrnila se nam je ideja, da z otroki izvedemo tedenski projekt »OD PRIPRAVE DO IZVEDBE« pri katerem bi sodelovali otroci 1., 2., 3. in 6. skupine.
Starše smo  na uvodnem roditeljskem sestanku seznanili z našim projektom. Prosili smo jih, da v delovnem tednu otroci v vrtec prinesejo delovna oblačila in pleskarske pripomočke. Otroci so utrjevali spretnosti samostojnega preoblačenja, spoznavali različne rekvizite in pripomočke za opravljanje poklica »PLESKAR«, ter sodelovali pri pripravi in izvedbi dela v pravem timskem duhu.
Prvi dan smo si z otroki ogledali pleskarske pripomočke, jih poimenovali in demonstrirali uporabo le-teh. Medtem sta nam hišnika Filip in Dušan že ustrezno pripravila prostor in pripravila dve vedri bele barve. Brez, da bi otroke usmerjale, so se takoj, ko so dobili v roke svoj čopič ali valjček, lotili pleskanja sten. Otrokom smo pri pleskanju pustile prosto pot, vključile smo se le proti koncu z usmeritvijo, da so pobarvali čim večji del sten. 
Drugi dan sta hišnika dokončala svoj del in na belo pobarvala tudi otrokom nedostopna mesta. Da smo nadaljevali v stilu pleskarstva smo z otroki na velike bele liste slikali z reliefnimi valjčki. Z izdelki smo okrasili igralnice in iz njih izrezali oblake za dekoracijo predelnih sten.
Tretji dan sta na vrsto za ustvarjanje prišli tudi 1. in 2., kamor so vključeni najmlajši otroci, ki so septembra prvič prestopili vrtčevska vrata. Različne motive so ustvarjali z odtiskovanjem dlani, v 3. skupini pa smo pleskali in slikali z različnimi valjčki in čopiči.
Četrti dan so se ustvarjanju priključili tudi otroci iz 6. skupine, ki so z odtisi dlani ustvarili mavrico prijateljstva. Popestrili smo jo z oblaki, ki so nastali pri slikanju s čopiči in valjčki na veliko belo podlago.
Zadnji dan so starejši otroci odstranili zaščitno pleskarsko lepilo pod katerim so se prikazali čudoviti vzorci. Otvoritev nove garderobe smo ovekovečili s fotografiranjem posamezne skupine pred svojim delom predelne stene, saj drugačne otvoritve zaradi trenutnih ukrepov nismo mogli pripraviti.
Kljub vsemu smo se pri ustvarjanju imeli zelo lepo, v prenovljeno garderobo pa je prav veselje vstopiti, pa če tudi le za kratek čas.

V tednu otroka so nam učenci pripravili glasbene urice, na katerih so otroci spoznavali različne inštrumente: prečno flavto, violino, klarinet, citre, kitaro in klavir. Učenci so malčkom predstavili svoj inštrument in nanj zaigrali različne pesmi, katerim so vrtičkarji pozorno prisluhnili. Ob poznanih pesmih so tudi zapeli ali celo zaplesali.
Skupaj z učenci smo doživeli prijetno izkušnjo, za kar se jim prijazno zahvaljujemo.

Napisala vzg. Milena Škrlec

V prvem mesecu novega šolskega leta nam je vreme postreglo z obilo lepih, skoraj poletnih dni. Tako smo prav vse dneve izkoristili za bivanje na prostem. Hodili smo na sprehode brez »bibe« in se tako navajali na hojo v parih v koloni. Veliko smo se gibali na neravnih površinah. Hodili smo po stezah, se igrali v gozdu z različnim naravnim materialom.
Vsak teden pa smo izvedli en daljši pohod. Uspeli smo priti do VISOKEGA, kjer so nas pričakale kozice, ogledali smo si velik bronast kip, pomalicali in se poigrali s peskom. Šli smo do cerkve SV. KRIŽA, kjer smo na poti v gozdu s palicami risali v mehka tla. Pot proti BRDAM je bila strma, a smo jo zmogli. Na jasi smo iz različnega naravnega materiala izdelovali potičke. Na poti čez Kovček proti VINHARJEM pa smo opazovali različna drevesa, nabirali gozdne plodove in liste. Pri povratku smo se ustavili še na vrhu hriba, od kjer smo imeli lep pogled na Blegoš. Na zadnji septembrski dan smo se povzpeli še na KOSMOV GRIČ, pregnali meglo in se pozabavali ob lovljenju mehurčkov.
Bivanje na prostem nam daje občutek ugodja, dobrega počutja in nudi veliko možnosti za učenje.

Zapisala Špela Dolinar

Ker smo v tej korona krizi že tako veliko časa zunaj, sva se odločili, da zunaj izpeljeva še eno presenečenje za otroke. V skupini imava deklico, katere ati zna leteti z padalom. Tudi na njeno željo smo ga povabili in on se je z veseljem odzval. Pričakali smo ga na travniku na koncu Poljan, kjer je otrokom razkazal vso opremo, ki jo potrebuje. Najprej so otroci zapičili v zemljo palico z trakom, da smo lahko opazovali ali piha veter in iz katere smeri piha. Otroci so mu pomagali razgrniti tudi padalo. Padalo so tipali in opazovali iz česa vsega je sestavljeno. Bili so povsem očarani, ko jim je Simon pokazal padalski “voki toki”, kje se skriva rezervno padalo, čelado, vrvi za gas,… Največje doživetje pa je bilo, ko se je Simon povsem oblekel in se s padalom čez ramo podal na vrh travnika. Otroci so ga ves čas opazovali. Ko je poletel nad otroki je bila na travniku popolna tišina. Le tej je sledilo močno ploskanje. Otroci so bili navdušeni. Na koncu so Simonu pomagali pospraviti padalo in ga odnesti do njegovega avta.

Skupaj z Simonom smo preživeli lepo dopoldne v naravi, za kar se mu vsi skupaj res iskreno zahvaljujemo. Seveda se veselimo še kakšnega podobnega srečanja.

Pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Za zaključek vrtčevskega leta, smo se odpravili na pohod v Srednjo vas, kjer smo se še zadnjič  srečali s čebelami. Anamari in mamica Martina sta nam pokazali nakladne panje, ki so jih otroci prvič videli od blizu in opazovali kako se tak panj sestavi v celoto. Uživali so v opazovanju in božanju kokoši svilenk ter pobiranju jajc in hranjenju kokoši. Ogledali smo si še gredico z medovitimi trajnicami in panj za  žuželke. Pred slovesom nas je Anamari presenetila z osvežilnim posladkom, sladoledom. Skupaj smo preživeli prijetno in poučno dopoldne.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek pripravila vzg. Jožica Maček.

Otroci in vzgojiteljice iz dislocirane enote Poljane 59 smo vključeni v projekt Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Medeni festival. Skozi šolsko leto smo preko različnih dejavnosti spoznavali čebele, njihov način življenja, njihove pridelke in njihovo pomembno vlogo za vsa živa bitja in se usmerjali v aktivno delovanje za njihovo ohranitev. Svoja pridobljena znanja smo želeli deliti s svojim prijatelji iz centralnega vrtca.
Za starejše otroke smo pripravili šest postaj s preprostimi nalogami, ki so bile označene na postajah. Za lažjo orientacijo so dobili zemljevid z nalepkami. Po opravljeni nalogi na vsaki postaji, so na posebno mesto nalepili čebelico.
Na prvi postaji otroci so rešili uganko o čebeli in rešitev ponazorili z gibanjem in glasom.
Na drugi postaji je vsak otrok na travniku nad  stopil do cvetlice na palčki, prisluhnil brenčanju ter poiskal in opazoval čebele.
Na tretji postaji so otroci  počepnili, zamižali in prisluhnili skladbi »Čmrljev let« in po poslušanju komentirali slišano.
Na četrti postaji so opazovali, poslušali in poimenovali  drevo pod katerim so stali in razmišljali kakšno medičino čebele nabirajo na cvetovih lipe.
Na peti postaji so si ogledali  opazovalni panj z matico, troti in čebelami delavkami in razmišljali o pomenu čebel za ohranitev življenja na zemlji.
Na šesti postaji so opazovali  čebelje pridelke in izdelke – med, cvetni prah, vosek, propolis, satje z medom in ognjičevo mazilo in si ogledali čebelnjak iz odpadne embalaže, ki so ga izdelali otroci, ki sodelujejo v projektu. Vsi panji so bili okrašeni s panjskimi končnicami, ki so jih sami ustvarili.

Za mlajše otroke smo pripravili bolj enostavne dejavnosti, ki so bile prilagojene njihovi starosti.
Mlajši otroci so imeli medeni sprehod s tremi postajami. Vsaka skupina je dobila svoj zemljevid z nalepkami.
Na prvi postaji otroci so spoznali čebelarko in ji pokazali kako letajo čebele.
Na drugi postaji so si ogledali  opazovalni panj s čebelami.
Na tretji postaji so opazovali čebelje pridelke in izdelke – med, cvetni prah, vosek, propolis, satje z medom in ognjičevo mazilo.
Za uspešno izvedene naloge so si vsi otroci prislužili medene nagrade.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Na Gregorjevo, 12. marca se nam ptički zahvalijo, ker jim pomagamo preživeti zimo.
Tudi letos je bilo tako. V enoti Vila Čira čara so nam ptički v svoji hišici pred oknom pustili pismo. V njem je bil zemljevid s postajami, kjer so  čakale naloge, ki so nas popeljale do darila, s katerim so se nam ptički  zahvalili za pomoč. Na vsaki postaji so otroci spoznali eno ptico in rešili nalogo.  Spoznali so pet ptic, ki so značilne za naše kraje: vrabca, kosa, žolno, taščico in sinico. Na postajah so prepevali pesmi, opazovali drevesa, poslušali zvoke iz narave in petje ptic, reševali uganke in se dobro razgibali.  V parku nas je čakalo presenečenje. Vsak otrok je dobil vrečko z bombončki. Darila so bili otroci veseli. Obljubili so, da bodo tudi naslednje leto skrbeli za ptičke.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Jožica Maček.

V četrtek 5. marca so  otroci iz skupine Čebele vsem vrtičkarjem pripravili predstavo  Zrcalce. Otroci so že v novembru za bralno značko prebrali slikanico z naslovom Zrcalce. V vrtcu so vsebino zgodbe doživeto opisovali svojim prijateljem, zato smo se odločili, da se naučijo besedilo in jo predstavimo še ostalim otrokom. Izdelali smo pokrivala in medvedovo hišo.  Ker je v skupini 11 otrok, smo vloge razdelili med vse otroke. Nekateri so imeli vlogo igralcev, drugi vlogo glasbenikov in prav vsi so bili zelo pomembni.
Otroci, ki so si ogledali predstavo, so naše Čebele nagradili z močnim aplavzom.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala Tina M. Rozinger

V mesecu februarju smo se skupina Žirafe in Čebele prijavile na natečaj Eko paket. Preden smo začeli nabirati ideje smo si najprej ogledali Eko film o recikliranju embalaže, da smo dobili boljši vpogled za našo nalogo. Najprej smo morali zbrati dovolj tetrapakov in prva naloga je bila zelo hitro opravljena. Ob zbiranju odpadne embalaže in zlaganju na kup so otroci prišli na idejo, da bi izdelali čebelnjak. Ker so posebnost slovenskega čebelnjaka panjske končnice, je vsak otrok z barvicami  narisal svojo panjsko končnico. Na tetrapake so nalepili panjske končnice in jih sestavili v celoto – čebelnjak. Ostalo embalažo smo porabili za izdelavo strehe. Otroci so svojo kreacijo poimenovali Veseli čebelnjak.
Med samim procesom izdelave so otroci spoznali poklic čebelarja, sestavo panja, življenje čebel, funkcijo čebelnjaka, se naučili pesem in ples o čebelah in še veliko zanimivih stvari.
Izdelek bomo ob koncu šolskega leta razstavili na našem »Medenem festivalu« v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava.

Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzg. Irena Pelko.

Vsi, majhni otroci in nekoliko večji radi gledamo risanke. Spravljajo nas v smeh, burijo našo domišljijo in spreminjajo nemogoče v mogoče, oživijo palčke, princese, dobre in slabe… skratka so velik del našega otroštva.
Ker je omenjena tema nam vsem blizu in bi se lahko z otroci o njej pogovarjali v nedogled, smo se v skupini DINOZAVRI odločili, da risanke raziščemo bolj pod drobnogledom.
Ugotavljali smo:
– katere risanke so gledali  naši starši in katere risanke gledajo danes otroci,
– ogledali smo si film kako nastane animirani film,
– kakšno opremo potrebujemo za izdelavo risanke,
– prepoznavali smo risanke preko poslušanja glasbenega ozadja risanke,
– se pogovarjali o tem na katerih napravah lahko gledamo risanko (TV, računalnik, telefon, tablica, diaprojektor, kino) in si jo tudi ogledali,
– spoznavali pravila obnašanja v kinu,
– spoznavali nove pojme (scenarij, scena, posnetek, montažna soba, kamera, ….),
– poslušali in bili pozorni na glasbeno podlago v risanki,
– is zamislili scenarij za svojo risanko, ga ilustrirali,
– ustvarili sceno za risanko,
– rokovali z vsemi potrebnimi elementi, pripomočki za izdelavo risanke (telefon, stojalo, sprožilec, magnet, figure, scena,…),
– sestavili film v stop motion tehniki,
– ustvarili glasbeno podlago za risanko (z malimi instrumenti, zvoki svojega telesa in vsakdanjimi predmeti),
– izdelali vstopnice za gledalce v kinu,
– pripravili prostor – kino,
– povabili starše na  premierno predstavo naše risanke – Medo ima družbo.
Na vprašanje, če nam je projekt uspel sem dobila odgovor ob pogledu na otroke, ko so svojo risanko prvič videli na velikem platnu. Njihovi obrazi so bili nasmejani, oči na široko odprte in slišali so se posamezni vzkliki: »To sem jaz narisal., To sem jaz zaigral., To je moj smeh., Atiju in mamici bom pokazala…« Bili so vidno zadovoljni in ponosni na svoje delo, to pa je bistvo, tudi našega dela, mar ne?

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Jana Kloboves.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzg. Alenka Cegnar.

Pa smo dočakali mraz! Kako ga tudi ne bi, saj je vendar zima. Prav je, da smo pozorni do tistih, ki zmrzujejo zunaj. To so tudi ptice, ki nas skozi vse leto razveseljujejo s svojim petjem in nam lepšajo proste trenutke, ki jih preživimo v naravi, poleg tega so še zelo koristne. Zato smo se tudi mi odločili, da poskrbimo zanje in pripravimo ptičjo pogačo.
Po mešanico semen in mast smo šli v trgovino. Spoznavali smo različna semena. Ogledali smo si vse pripomočke in sredstva za pripravo pogače. V kozico so otroci nadevali mast, ki smo jo nato stopili ter dodajali semena, da smo dobili gosto mešanico, ki so jo naložili v lončke z vrvico. Postavili smo jih na okensko polico. Naslednji dan smo si ogledali strjene pogače, jim odstranili lončke, nato pa smo jih obesili na grm pred vrtcem in upamo, da jim bodo teknile. Poleg tega sta nam hišnika pred okno v igralnici namestila ptičjo krmilnico, kamor smo nasuli sončnična semena in ptice jo pridno obiskujejo.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzg. Saša Frelih.

Zgodbica Jelen Jarko nam je dala idejo, kako bi tudi mi lahko pomagali gozdnim živalim, da pozimi ne bi bile lačne. Otroci so od doma prinesli različno zelenjavo in sadje, nekateri pa tudi seno, kar smo potem odnesli do gozda v Dobju. Poiskali smo primeren kotiček in dobrote za živali položili na tla. Otroci iz zgodbice o jelenu Jarku so sicer s sadjem in zelenjavo okrasili jelko, mi pa smo poskrbeli, da bodo tudi male živali na tleh deležne dobrot. Voščili smo jim še srečno novo leto in zaželeli dober tek.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzg. Jožica Maček.

Našemu povabilu staršem, da nam predstavijo zanimive dejavnosti, se je odzvala tudi Teodorjeva mamica Maja. S seboj je prinesla več posušenih zelišč in začimb ter eteričnih olj, ki so ji otroci vonjali in prepoznavali. Skupaj smo pripravili solne kopeli iz zelišč in si v njih namakali noge. Izdelali smo čokoladne praline z začimbami in jih dali v hladilnik, da so se strdile. V tem času si je vsak otrok naredil še svoj nosni inhalator, ki smo ga poimenovali »šnufko«. Za zaključek smo se posladkali s čokoladnimi pralinami in uživali v okusu mete v temni čokoladi ter okusu cimeta, vanilije in pomaranče v beli čokoladi.  

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

December je vesel in prazničen mesec in je čas, ko se med seboj še bolj družimo in povezujemo. V skupino čebel smo povabili stare starše in jih pozdravili kar z deklamacijo Dober dan. Jerčina babica nam je doživeto prebrala zgodbo v slikanici z naslovom Dobri snežak, ki smo ji pozorno prisluhnili. Zgodbo so otroci natančno obnovili in ugotovili, da je bil snežak res dober, saj je pomagal živalim v stiski. Skupaj smo na papirnatih krožnikih ustvarjali praznično dekoracijo in jo sestavili v prav posebno novoletno jelko.
Otroci so bili veseli in ponosni, ker so jih stari starši obiskali v vrtcu in z njimi preživeli del dopoldneva.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V Vilo Čira čara smo na obisk povabili organizatorko šolske prehrane Ireno Tehovnik. Spodbujala nas je k uživanju domače hrane. Otroci so opazovali domače in kupljeno sadje in zelenjavo, ju primerjali in ugotavljali, zakaj je domače bolj zdravo. S seboj je prinesla različne tekočine, ki jih lahko kupimo v trgovini od vode z okusom do coca cole. Ob plastenke smo nanesli toliko sladkorja kot ga je v tekočini in bili presenečeni nad količino sladkorja, ki se skriva v pijači. Otroci so ji povedali, da že sedaj najrajši pijejo vodo iz pipe, ker je najbolj zdrava in brez sladkorja. Ob plakatu prehranska piramida smo se prepričali, da je gibanje in pitje vode zelo pomembno in je v spodnjem delu piramide. V najožjem delu pa so sladkarije in priporočila nam je, naj jih uživamo čim manj. Za zaključek smo sestavili še jedilnik za en dan.
Preživeli smo prijetno in poučno urico.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V enoti Vila Čira čara smo vključeni v projekt Turizmu pomaga lastna glava, s podnaslovom Medeni festival. Celo leto bodo naša rdeča nit čebele in vse kar je povezano z njimi. Iz prve roke smo želeli izvedeti vse o teh marljivih živalicah, zato smo v vrtec povabili čebelarja Štefana. Otrokom je na zelo preprost način predstavil čebele, njihovo delo, način življenja in pridelke. S sabo je prinesel tudi nekatere pripomočke in otroci so preizkusili njihovo delovanje. Obljubil nam je, da nas bo v maju povabil v svoj čebelnjak, da si bomo čebele ogledali od blizu in mogoče celo točili med.
Za pozorno poslušanje so si prislužili štampiljko in tatu.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Alenka Cegnar.

V petek, 15. novembra smo se tudi v našem vrtcu pridružili vse slovenski akciji, ki spodbuja uživanje domače, lokalno pridelane hrane. Skozi ves teden smo se seznanjali s pomenom take hrane: prihaja iz bližnjih kmetij, pot do našega krožnika je kratka, izdelki pa sveži in kvalitetni. Spoznavali smo, kako nastaja, od kod prihaja in se seznanili s pomenom čebel za preživetje narave.
V četrtek smo si ogledali predstavo Deklica in trije medvedi, ki so jo pripravile vzgojiteljice ter skupaj zapeli pesem Čebelar. V petek smo se otroci iz skupin Miške, Pande, Dinozavri in Žabice zbrali na zgornjem hodniku, kjer so nam vzgojiteljice ponudile domači zajtrk: kruh, maslo, med in domače mleko. Vsem je teknilo pa še skupno druženje je bilo nekaj posebnega.
Po zajtrku smo se srečali s čebelarjem g. Štefanom, ki nam je predstavil življenje čebel in čebelje izdelke.

Pokaži kot diaprojekcijo