V mesecu oktobru, ki je hkrati tudi mesec požarne varnosti, je tri skupine prvega starostnega obdobja obiskala vzgojiteljica Tatjana, ki je otrokom na njim razumljiv način predstavila poklic gasilke. Oblečena v uniformo gasilke jim je pokazala nekaj opreme, ki jo gasilci potrebujejo ter kako se rokuje z njo (cev, ročnik, čelado in kapo). Pripravila je različna didaktična sredstva, s katerimi so se otroci lahko igrali. Preko igre so gasili požar, klicali gasilce z izdelanimi mobiteli,… Pojasnila jim je, kdaj je ogenj “prijazen”, koristen in kdaj nevaren.

Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Našemu povabilu za predstavitev poklica se je odzval Teodorjev očka Uroš. S pomočjo ppt predstavitve nam je pokazal fotografije različnih zgradb od piramid, ki so bile zgrajene iz kamnov do najnovejših zgradb iz jekla in stekla.  Povedal je, da arhitekti poleg načrtov za zgradbe rišejo tudi načrte za parke, igrišča in igrala, kar je zelo zahtevno delo.  Trenutno riše pohištvo za različna stanovanja, kar mu je zelo zanimivo. S seboj je očka Uroš prinesel škatlo in Teodor je povedal, da se notri skriva presenečenje. V škatli so bili shranjeni leseni elementi, ki so jih otroci z Uroševo pomočjo sestavili v zaboj in privijačili vijake. Odločili so se, da bo to zaboj za igrače. Očka Uroš je svoj poklic otrokom predstavil na preprost in razumljiv način in skupaj smo preživeli prijetno urico.

Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzgojiteljica Alenka Cegnar.            

S Heleno naju je pritegnil Cici natečaj »Pravljični svetovi Svetlane Makarovič in Jelke Reichman«, ki letos praznujeta visok življenski jubilej in odločili sva se v pravljični svet pritegniti tudi naše Žabice. Ves oktober je bil pravljično obarvan.
Z otroki smo zbirali slikanice in knjige obeh avtoric v šolski in krajevni knjižnici, navdušeno pa so jih ob podpori svojih staršev prinašali tudi od doma – te so bile glavne, prav vsak otrok je vedel, katero je prinesel. Svetlanine pravljice smo prebirali (najbolj sta jih pritegnila kosovirja Glal in Glili ter Strašni volk in jih poslušali preko spleta: Vila Malina, ki jim je bila najbolj všeč, Mali kakadu, Pekarna Mišmaš, Sovica Oka) in občudovali Jelkine ilustracije, ki so jasne, tople in prijazne in so bile otrokom nadvse všeč. Ilustracije so otroci iskali tudi v starih Cicidojih in bili navdušeni, ko so jih našli tudi v slikanicah. Fotografije obeh umetnic smo poiskali na spletu in jih dodali razstavi. Najprej smo razstavo knjig, slikanic in ilustracij postavili v naši igralnici, kjer so jih otroci opazovali, opisovali in pridno posegali po knjigah ter se ob njih pogovarjali. Nato pa smo jo preselili na stopnišče. Obe umetnici ustvarjata tudi v jeseni svojega življenja, zato smo jo popestrili s pisanim jesenskim listjem in plodovi. Otroci so razstavo razkazali in predstavili svojim staršem, ogledali pa so si jo lahko tudi otroci iz drugih skupin v vrtcu. Za razstavo smo prejeli sama pozitivna mnenja in pohvale, na kar so bili otroci zelo ponosni.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Jana Kloboves.

OBISKALI SMO ŽIVALSKI VRT v parku Rožman na Vrzdencu, ki se po samem namenu in načinu delovanja vsekakor razlikuje od ostalih. Večina pri njih živečih živali nosi s seboj žalostno zgodbo, zato se trudijo in skušajo nuditi dobro oskrbo, dobro počutje živalim in dobro predstavitev obiskovalcem. Otroci so poslušali krajše razlage pri posameznih vrstah živali, si jih ogledovali nekatere pa celo lahko božali, se jih dotikali (srno, želvo, kozo). Skrbniku smo prinesli vrečo posušenega kruha, da bo z njim nahranil živali. Otroci so bili polni vtisov tega dne tako ob uživanju z vožnjo z avtobusom, kakor tudi ogledom domačih (koze, kokoši…) in divjih živali (tigra, medveda, volka, ježevca, pava, kenguruja, želve,..). Nekaterim otrokom je bil všeč medved, drugemu volk in tiger…, pa ježevec, kenguru… Na koncu ogleda smo se kulturno zahvalili in poslovili. Otroci so strnili svoje vtise v “bilo je fino”.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Jana Kloboves.

Bilo je lepo in delno megleno jutro, kar pa ni vplivalo na naše dobro razpoloženje vseh prisotnih. Babice in dedke smo toplo sprejeli v garderobi in se že tam povezali in zmenili kam nas bo vodila pot. Odpravili smo se proti Dobju in v hrib proti Sv. Križu, kjer je potekal krajši postanek in malica. Pot smo nadaljevali dalje v gozd proti Brdom. V samem gozdu smo se zaigrali s skupno gibalno socialno igro:”Rdeče češnje” in igro v gozdu z gozdnim materialom in raziskovanjem gozdnega terena. Otroci so se povezali in tkali tople, pozitivne odnose s svojimi starimi starši med samim pohodom, vmesno igro, hojo, raziskovanjem gozda in tudi stari starši med seboj. Vsi skupaj smo se naužili svežega hribovskega zraka, pridobivali in utrjevali kondicijo ter poskrbeli za dobro počutje in samo zdravje. Stari starši so bili dobri učitelji svojim vnukom, jim bili za vzgled s svojo umirjenostjo, vztrajnostjo in pozitivno komunikacijo. Vsi skupaj smo se dodobra razgibali in nahodili. Na koncu smo se poslovili z lepimi željami.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Alenka Cegnar.

Tudi letos smo se pridružili vseslovenski akciji, ki spodbuja medgeneracijsko druženje s poudarkom na gibanju, zato smo v petek, 18. oktobra povabili naše dedke in babice na pohod do Visokega.
Otroci so bili neučakani in nadvse veseli svojih dedkov in babic, ki so jih pričakali v garderobi. Pred vrtcem smo se pozdravili in po uvodnem fotografiranju krenili na pot. Vreme sicer ni bilo najbolj obetavno, a so nekateri stari starši z zaprtimi dežniki v roki poskrbeli, da so dežne kaplje ostale v oblakih. Med hojo, katere hitrost smo prilagajali mladim in malo manj mladim, so imeli udeleženci možnost poklepetati. Dobre volje smo  vsi prispeli na cilj. Seveda ni pohoda brez malice, zato so se (predvsem otroci) najprej odžejali in pomalicali, stari starši pa so si poleg tega lahko privoščili še kavo ali čaj, saj je bila restavracija v dvorcu odprta. Po sproščenem druženju in igri otrok smo se odpravili nazaj proti Poljanam, kamor smo se vsi dobro razpoloženi uspešno vrnili. Preden so se začeli stari starši poslavljati, sva se jim še zahvalili za udeležbo in druženje. Bilo je prijetno dopoldne, polno novih doživetij in upam, da bo vsem še dolgo ostalo v lepem spominu.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Tudi v tem šolskem letu smo se vključili v nacionalni projekt Simbioza giba, ki je potekal med 14. in 21. oktobrom in  v gibanju združuje različne generacije.
V skupinah Žirafe in Čebele smo se odločili za pohod po medeni poti čez Kovček, kjer stoji nekaj čebelnjakov.  Na pohodu  smo si privoščili čebelarsko malico z medenjaki in čaj z medom.
Otroci so bili ponosni, ker so jih na pohodu spremljali stari starši in so se vsi skupaj dobro razgibali. Ob vrnitvi v vrtec pa smo bili veseli, ker smo preživeli prijetno dopoldne.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Jana Kloboves.

V tednu otroka je na temo: “NAŠE PRAVICE”  potekal pogovor o otrokovih pravicah v 6.sku. Miške. Začeli smo  v 1. nadstropju ob napisu TEDEN OTROKA – NAŠE PRAVICE in na poti do knjižnice nabirali zelene škatle, ki smo jih odprli v knjižnici. Vsaka škatla je vsebovala predmete, ki so predstavljali eno pravico. Potrudili smo se priti do petih pravic: pravica do igre in učenja, pravica biti spoštovan in spoštovati druge, pravica do mame in očeta – do družine, pravica do miru in pravica do odraščanja in biti otrok.
Potem je sledilo  branje pesmic, na temo pravic in na koncu smo na drevo iz rok – prispevali odtise prstov – listke, na to drevo smo dali tudi vse te pravice, napisane na jabolkih.
Otroci so o tem debatirali, razumevali in pomnili njihove pravice, jih poimenovali, naštevali. Bili so pozorni poslušalci in vpeti v debato.

Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzgojiteljica Špela Dolinar.

V petek, 4.10.2019 smo tudi v prvem starostnem obdobju obeležili svetovni dan živali. Otroke je namreč obiskala psička Flora, pasme Cavalier King Charles Španiel. Stara je 11 mesecev in končuje pasjo malo šolo. Otroci so jo lahko božali in crtali, saj je zelo uživala v njihovi bližini. Spoznali smo njene telesne značilnosti in pa vso opremo, ki jo Flora potrebuje. Seveda je seboj prinesla tudi svoje igračke, katere so bile otrokom zelo zanimive. Flora je otrokom pokazala tudi nekaj trikcev in z nekaterimi otroke tudi dodobra nasmejala. Skupaj smo se pogovarjali, kako se do živali obnašamo in kako se približati kužku. Cilj dneva je bil dosežen, ko so se je dotaknili tudi tisti otroci, ki so imeli sprva prisotnega malce strahu.
Flora je tako tekom dopoldneva obiskala vse skupine v vrtcu in oba oddelka prvega razreda.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Jožica Maček.

Učenci izbirnega premeta Sodobno gospodinjstvo iz Osnovne šole Poljane in otroci 9. skupine iz vrtca Agata v tem šolskem letu sodelujemo v projektu Odprta vrata kmetij.  Agencija Sora nam je omogočila brezplačen obisk drevesnice Zakotnik, kjer so se otroci seznanili s sadjarstvom.
V sadovnjaku smo obirali jabolka. Skozi igro spomin so spoznali različne vrste sadnega drevja in jagodičevja. Degustirali smo jabolka različnih okusov in pili domač jabolčni sok. Spoznali smo dele drevesa in razvoj krog drevesa od semena do ploda. Na vrt smo skupaj posadili mlado jablano. V Poljane smo se vrnili z zabojem jabolk in z mladim drevesom.
Drevo smo skupaj z osnovnošolci posadili na šolski vrt.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Jana Kloboves.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Barbara Primožič

Vrtec Agata je imel letošnje šolsko leto prav poseben zaključek. Nastopajočih je bilo okoli 50 otrok iz 7., 8. in 9. skupine. Skupaj z njihovimi vzgojiteljicami so se že od marca pripravljali na plesno-dramsko predstavo »Žirafe ne znajo plesati«, na podlagi istoimenske knjige, ki jo je napisala ga. Mateja Tušek. Kot že sam naslov pove, v predstavi ni manjkalo igralcev in plesalcev. Otroci so spoznali različne vrste plesa od tanga, twista, čačačaja, svinga ter do vsem poznane polke. Igralci so bili v vlogah staroselcev, žirafe, črička ter lune. Predstavo so zaigrali in zaplesali 6. junija 2019, v dvorani Kulturnega doma v Poljanah.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

V vrtcu Agata Poljane sodelujemo v projektu Turizmu pomaga lastna glava. Letošnja rdeča nit projekta je bila »Turistični spominek mojega kraja«.
Človek je del družbenega okolja v katerem raste, živi in deluje. Da bi otroci lahko sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga pozneje aktivno spreminjali, morajo postopoma spoznati bližnje družbeno okolje (vsakdanje življenje ljudi, družinsko življenje, delovna okolja in poklice, zgradbe, kulturno življenje, javno življenje itn.) in hkrati dobivati vpogled v širšo družbo. Da bi otroci lahko sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga kasneje kot odrasli aktivno spreminjali in sooblikovali, ga morajo najprej spoznati.
Otroci iz 8. skupine ČEBELE in 9. skupine ŠKRATKI so spoznavali svoj kraj, opazovali zgradbe in ugotavljali njihovo funkcijo. Zelo so jih pritegnile freske na zgradbah in pokazali so veliko zanimanja za iskanje, opazovanje in raziskovanje le teh. Prav freske smo izbrali za temo v projektu in ji dali  naslov »MOJA PRVA FRESKA«. V goste smo povabili akademsko slikarko Majo Šubic, s katero smo ustvarili vsak svojo fresko. Ustvarjali  smo slike na kartonu, na siporeksu in naredili maketo Poljan. Za zaključek smo izdelali še »spominek mojega kraja«. V pokrovček smo vlili mavec. Ko se je napol posušil, smo vanj narisali sliko, ki nas spominja na naš kraj in jo pobarvali.
Otroci so nas kljub svoji mladosti pozitivno presenetili s svojim zanimanjem, pristopom, odnosom, zrelostjo ter aktivnostjo skozi projekt, ki je potekal celo šolsko leto. Projekt smo zaključili z odprtjem razstave, kjer so se otroci  samozavestno predstavili ostalim skupinam v vrtcu in tudi širši javnosti, na kar smo bili vsi vpleteni izredno ponosni.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Špela Toplak.

Končno smo dočakali nekaj lepega vremena. Že dolgo smo časa smo načrtovali pohod v smeri Brd. Udeležili so se ga otroci prvih treh skupin in njihove vzgojiteljice. Izvedli smo ga v okviru programa Mali sonček, v sredo, 23. 5. 2019.
Takoj po zajtrku smo se odpravili na pot. Vzgojiteljice smo poskrbele, da otroci niso bil žejni in lačni, zato smo v gozdu imeli kratek postanek za malico. Odžejali so se z limonado. Otroci so imeli dovolj časa in moči za prijetno igro in druženje s sovrstniki.
Zadovoljni in veseli, pa tudi malo utrujeni smo se pravočasno – do kosila – vrnili v vrtec.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Alenka Cegnar.

S Heleno sva otrokom pripravili glasbeno pravljico Lizika. Otroci so poslušali tako zgodbico o potepuški liziki, kot tudi skladbice in pesmice in spoznavali različne melodične in ritmične instrumente. Po poslušanju so otroci izdelovali lizike iz odpadne plastične embalaže in marmorirnimi barvami. Bili so navdušeni nad nastalimi pisanimi lizikami. Naslednji dan smo čarali s sladkorjem: najprej so sladkor seveda okušali, da so preverili pristnost, opazovali drobne kristale, nato pa s čarobnimi besedami pomagali, da se je sladkor v ponvi na štedilniku začel spreminjati v tekočo maso, ki jih je spominjala na med. Izdelali smo čisto prave karamelne lizike. Da pa se gorenjsko nič ne zavrže, smo ostanke v ponvi zalili z mlekom in skuhali karamelno mleko, ki je vsem zelo teknilo. Lizike smo še estetko zavili in okrasili ter jih odnesli domov, da se z njimi posladkajo prav vsi kot so se v pravljici muca, polž, čebelica in metulj.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Šolsko leto se bliža koncu in najstarejši otroci se bodo od vrtca poslovili in pogumno zakorakali v prvi razred. Da bi otroci videli kako izgleda šola, smo se povabili na obisk v učilnico prvega razreda. Učenci so nas pričakali v krogu, kjer smo se  predstavili. Pogovorili smo se o podobnostih in razlikah med igralnico in učilnico in od odgovornosti učencev do svojega dela. Dve učenki sta nam pokazali zgledno urejeni šolski torbi, puščici in zvezke. Učiteljica Danica je povedala, da učenci morajo sami poskrbeti, da so barvice ošiljene. Učenci prvega razreda morajo biti popolnoma samostojni. Sami si znajo obuti in zavezati čevlje, obleči in zapeti oblačila in poskrbeti za osebno higieno. Vrtičkarji so učiteljici obljubili, da  bodo do prvega septembra osvojili vsa potrebna znanja in veščine, ker se šole res veselijo.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Špela Dolinar.

Muhasto aprilsko vreme nas je spodbudilo k opazovanju deževnikov, ki smo jih srečevali na poti. Otroci so postavljali vedno nova vprašanja, zato sva se odločili, da se deževnikom še nekoliko bolj posvetimo. Otroci so v vrtec prinesli vsak svoje škornje, vzeli so svojo kanglico in lopatko, nato pa smo se odpravili raziskovanju naproti. Odpravili smo se na obrobje Poljan, natančneje na prazno njivo, kjer se je pravo iskanje šele začelo. Kopali so in iskali deževnike – lahko si predstavljate kakšno veselje je bilo, ko so ga končno našli. Pet deževnikov smo tako vzeli s seboj v vrtec, med potjo pa smo nabrali še različen material, da bi jim res lahko pripravili dober dom. Kako ponosno so otroci vse nabrano nesli do vrtca. V skupini smo nato pripravili v veliko stekleno posodo različne plasti, na koncu pa smo v posodo dali še deževnike. Otroci so stekleno posodo vsak dan opazovali in iskali nove rove, ki so jih deževniki napravili in so bili res lepo vidni. Otroci so se tako veliko naučili o življenju deževnikov, najpomembnejše pa je bilo to, da smo jih po koncu opazovanja odnesli nazaj na tisto mesto, kjer smo jih dobili. S tem so se otroci učili tudi spoštljivega ravnanja z živimi bitji.

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Jožica Maček.

V četrtek 9. maja je za 8. skupino ČEBELE končno prišel dan, ki so ga otroci navdušeno pričakovali. Ob 18 uri so svoje nadobudne malčke starši pripeljali v vrtec, opremljene s spalnimi vrečami, vzglavniki, pižamami, toaletnim priborom in »pliškoti«.

V čebeljem krogu smo se dogovorili, kaj vse bi otroci radi počeli in si začrtali potek našega večera. Sproščeno in umirjeno so se zaigrali v različnih kotičkih. Sodelovali so pri pripravi večerje, kjer so  tople kruhke polnili po svojih željah. Počasi se je začelo mračiti, zato smo vzeli svetilke in se odpravili do »maceskota«. To je drevo, ki smo ga ob dnevu zemlje posadili v gozdu. Na sprehodu smo se dobro razgibali in naužili svežega zraka. Že v popolni temi smo se vrnili v vrtec. Preoblekli smo se v pižame in jih predstavili na modni pisti. Prav vsakemu manekenu smo zaploskali. Otroke je modna revija pošteno utrudila in postajali so utrujeni. Poskrbeli so za osebno higieno in si pripravili blazine in spalne vreče za počitek. Med pravljico so k sebi stisnili svoje pliškote in zaspali, nekateri še preden sva jim zaželeli lahko noč.

Pokaži kot diaprojekcijo