Arhivi avtorja: Urednik

Pohod v Srednjo vas

Pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Za zaključek vrtčevskega leta, smo se odpravili na pohod v Srednjo vas, kjer smo se še zadnjič  srečali s čebelami. Anamari in mamica Martina sta nam pokazali nakladne panje, ki so jih otroci prvič videli od blizu in opazovali kako se tak panj sestavi v celoto. Uživali so v opazovanju in božanju kokoši svilenk ter pobiranju jajc in hranjenju kokoši. Ogledali smo si še gredico z medovitimi trajnicami in panj za  žuželke. Pred slovesom nas je Anamari presenetila z osvežilnim posladkom, sladoledom. Skupaj smo preživeli prijetno in poučno dopoldne.

Medena pot

Prispevek pripravila vzg. Jožica Maček.

Otroci in vzgojiteljice iz dislocirane enote Poljane 59 smo vključeni v projekt Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Medeni festival. Skozi šolsko leto smo preko različnih dejavnosti spoznavali čebele, njihov način življenja, njihove pridelke in njihovo pomembno vlogo za vsa živa bitja in se usmerjali v aktivno delovanje za njihovo ohranitev. Svoja pridobljena znanja smo želeli deliti s svojim prijatelji iz centralnega vrtca.
Za starejše otroke smo pripravili šest postaj s preprostimi nalogami, ki so bile označene na postajah. Za lažjo orientacijo so dobili zemljevid z nalepkami. Po opravljeni nalogi na vsaki postaji, so na posebno mesto nalepili čebelico.
Na prvi postaji otroci so rešili uganko o čebeli in rešitev ponazorili z gibanjem in glasom.
Na drugi postaji je vsak otrok na travniku nad  stopil do cvetlice na palčki, prisluhnil brenčanju ter poiskal in opazoval čebele.
Na tretji postaji so otroci  počepnili, zamižali in prisluhnili skladbi »Čmrljev let« in po poslušanju komentirali slišano.
Na četrti postaji so opazovali, poslušali in poimenovali  drevo pod katerim so stali in razmišljali kakšno medičino čebele nabirajo na cvetovih lipe.
Na peti postaji so si ogledali  opazovalni panj z matico, troti in čebelami delavkami in razmišljali o pomenu čebel za ohranitev življenja na zemlji.
Na šesti postaji so opazovali  čebelje pridelke in izdelke – med, cvetni prah, vosek, propolis, satje z medom in ognjičevo mazilo in si ogledali čebelnjak iz odpadne embalaže, ki so ga izdelali otroci, ki sodelujejo v projektu. Vsi panji so bili okrašeni s panjskimi končnicami, ki so jih sami ustvarili.

Za mlajše otroke smo pripravili bolj enostavne dejavnosti, ki so bile prilagojene njihovi starosti.
Mlajši otroci so imeli medeni sprehod s tremi postajami. Vsaka skupina je dobila svoj zemljevid z nalepkami.
Na prvi postaji otroci so spoznali čebelarko in ji pokazali kako letajo čebele.
Na drugi postaji so si ogledali  opazovalni panj s čebelami.

Na tretji postaji so opazovali čebelje pridelke in izdelke – med, cvetni prah, vosek, propolis, satje z medom in ognjičevo mazilo.
Za uspešno izvedene naloge so si vsi otroci prislužili medene nagrade.

Gregorjevo

Zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Na Gregorjevo, 12. marca se nam ptički zahvalijo, ker jim pomagamo preživeti zimo.
Tudi letos je bilo tako. V enoti Vila Čira čara so nam ptički v svoji hišici pred oknom pustili pismo. V njem je bil zemljevid s postajami, kjer so  čakale naloge, ki so nas popeljale do darila, s katerim so se nam ptički  zahvalili za pomoč. Na vsaki postaji so otroci spoznali eno ptico in rešili nalogo.  Spoznali so pet ptic, ki so značilne za naše kraje: vrabca, kosa, žolno, taščico in sinico. Na postajah so prepevali pesmi, opazovali drevesa, poslušali zvoke iz narave in petje ptic, reševali uganke in se dobro razgibali.  V parku nas je čakalo presenečenje. Vsak otrok je dobil vrečko z bombončki. Darila so bili otroci veseli. Obljubili so, da bodo tudi naslednje leto skrbeli za ptičke.

Zrcalce

Prispevek je pripravila vzg. Jožica Maček.

V četrtek 5. marca so  otroci iz skupine Čebele vsem vrtičkarjem pripravili predstavo  Zrcalce. Otroci so že v novembru za bralno značko prebrali slikanico z naslovom Zrcalce. V vrtcu so vsebino zgodbe doživeto opisovali svojim prijateljem, zato smo se odločili, da se naučijo besedilo in jo predstavimo še ostalim otrokom. Izdelali smo pokrivala in medvedovo hišo.  Ker je v skupini 11 otrok, smo vloge razdelili med vse otroke. Nekateri so imeli vlogo igralcev, drugi vlogo glasbenikov in prav vsi so bili zelo pomembni.
Otroci, ki so si ogledali predstavo, so naše Čebele nagradili z močnim aplavzom.

Veseli čebelnjak v Lovskem domu

Zapisala Tina M. Rozinger

V mesecu februarju smo se skupina Žirafe in Čebele prijavile na natečaj Eko paket. Preden smo začeli nabirati ideje smo si najprej ogledali Eko film o recikliranju embalaže, da smo dobili boljši vpogled za našo nalogo. Najprej smo morali zbrati dovolj tetrapakov in prva naloga je bila zelo hitro opravljena. Ob zbiranju odpadne embalaže in zlaganju na kup so otroci prišli na idejo, da bi izdelali čebelnjak. Ker so posebnost slovenskega čebelnjaka panjske končnice, je vsak otrok z barvicami  narisal svojo panjsko končnico. Na tetrapake so nalepili panjske končnice in jih sestavili v celoto – čebelnjak. Ostalo embalažo smo porabili za izdelavo strehe. Otroci so svojo kreacijo poimenovali Veseli čebelnjak.
Med samim procesom izdelave so otroci spoznali poklic čebelarja, sestavo panja, življenje čebel, funkcijo čebelnjaka, se naučili pesem in ples o čebelah in še veliko zanimivih stvari.
Izdelek bomo ob koncu šolskega leta razstavili na našem »Medenem festivalu« v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava.

Risanka

Pripravila vzg. Irena Pelko.

Vsi, majhni otroci in nekoliko večji radi gledamo risanke. Spravljajo nas v smeh, burijo našo domišljijo in spreminjajo nemogoče v mogoče, oživijo palčke, princese, dobre in slabe… skratka so velik del našega otroštva.
Ker je omenjena tema nam vsem blizu in bi se lahko z otroci o njej pogovarjali v nedogled, smo se v skupini DINOZAVRI odločili, da risanke raziščemo bolj pod drobnogledom.
Ugotavljali smo:
– katere risanke so gledali  naši starši in katere risanke gledajo danes otroci,

ogledali smo si film kako nastane animirani film,
– kakšno opremo potrebujemo za izdelavo risanke,
– prepoznavali smo risanke preko poslušanja glasbenega ozadja risanke,
– se pogovarjali o tem na katerih napravah lahko gledamo risanko (TV, računalnik, telefon, tablica, diaprojektor, kino) in si jo tudi ogledali,
– spoznavali pravila obnašanja v kinu,
– spoznavali nove pojme (scenarij, scena, posnetek, montažna soba, kamera, ….),
– poslušali in bili pozorni na glasbeno podlago v risanki,
– is zamislili scenarij za svojo risanko, ga ilustrirali,
– ustvarili sceno za risanko,
– rokovali z vsemi potrebnimi elementi, pripomočki za izdelavo risanke (telefon, stojalo, sprožilec, magnet, figure, scena,…),
– sestavili film v stop motion tehniki,
– ustvarili glasbeno podlago za risanko (z malimi instrumenti, zvoki svojega telesa in vsakdanjimi predmeti),
izdelali vstopnice za gledalce v kinu,
– pripravili prostor – kino,
– povabili starše na  premierno predstavo naše risanke – Medo ima družbo.
Na vprašanje, če nam je projekt uspel sem dobila odgovor ob pogledu na otroke, ko so svojo risanko prvič videli na velikem platnu. Njihovi obrazi so bili nasmejani, oči na široko odprte in slišali so se posamezni vzkliki: »To sem jaz narisal., To sem jaz zaigral., To je moj smeh., Atiju in mamici bom pokazala…« Bili so vidno zadovoljni in ponosni na svoje delo, to pa je bistvo, tudi našega dela, mar ne?

 

 

Pohod skupine “mišk” proti Vinharjem

Zapisala vzg. Jana Kloboves.

Dokaj lepo vreme nas je popeljalo v Poljane, preko potoka Ločilnica, čez glavno cesto v Predmost in dalje v hrib na Kovček in proti Vinharjem v gozd. Sama pot je bila zabavna saj smo se ves čas pogovarjali, opazovali spečo meglo nad nami in opazovali kako potuje po dolini in se redči. Tudi delo tovornjakov, bagrov in njihovega kopanja po zemlji je bilo zanimivo pogledati. Kjer nam je pot dopuščala smo ali tekli ali hitreje hodili, vmes raziskovali, ogledovali, se čudili zanimivim stvarem tik ob poti.  Že na začetku poti v hrib so nas pričakale čudovite prve zlatorumene trobentice. Vrh hriba pa nam je pogled poletel po dolini in prepoznavali smo znane objekte, iskali naš vrtec in se čudili lepoti Blegoša, Starega vrha in drugih hribov. Bilo je vredno našega truda da se vzpnemo tako visoko in še višje vse do gozda in malce v notranjost gozda, kjer smo se seveda z veseljem zaigrali. Naš trud je bil poplačan, dosegli smo enega izmed ciljev za projekt “Mali sonček”. 
 

Skrb za ptice pozimi

Prispevek je zapisala vzg. Alenka Cegnar.

Pa smo dočakali mraz! Kako ga tudi ne bi, saj je vendar zima. Prav je, da smo pozorni do tistih, ki zmrzujejo zunaj. To so tudi ptice, ki nas skozi vse leto razveseljujejo s svojim petjem in nam lepšajo proste trenutke, ki jih preživimo v naravi, poleg tega so še zelo koristne. Zato smo se tudi mi odločili, da poskrbimo zanje in pripravimo ptičjo pogačo.
Po mešanico semen in mast smo šli v trgovino. Spoznavali smo različna semena. Ogledali smo si vse pripomočke in sredstva za pripravo pogače. V kozico so otroci nadevali mast, ki smo jo nato stopili ter dodajali semena, da smo dobili gosto mešanico, ki so jo naložili v lončke z vrvico. Postavili smo jih na okensko polico. Naslednji dan smo si ogledali strjene pogače, jim odstranili lončke, nato pa smo jih obesili na grm pred vrtcem in upamo, da jim bodo teknile. Poleg tega sta nam hišnika pred okno v igralnici namestila ptičjo krmilnico, kamor smo nasuli sončnična semena in ptice jo pridno obiskujejo.

Skrb za živali pozimi

Prispevek je zapisala vzg. Saša Frelih.

Zgodbica Jelen Jarko nam je dala idejo, kako bi tudi mi lahko pomagali gozdnim živalim, da pozimi ne bi bile lačne. Otroci so od doma prinesli različno zelenjavo in sadje, nekateri pa tudi seno, kar smo potem odnesli do gozda v Dobju. Poiskali smo primeren kotiček in dobrote za živali položili na tla. Otroci iz zgodbice o jelenu Jarku so sicer s sadjem in zelenjavo okrasili jelko, mi pa smo poskrbeli, da bodo tudi male živali na tleh deležne dobrot. Voščili smo jim še srečno novo leto in zaželeli dober tek.

Aroma dan pri Čebelah

Prispevek je zapisala vzg. Jožica Maček.

Našemu povabilu staršem, da nam predstavijo zanimive dejavnosti, se je odzvala tudi Teodorjeva mamica Maja. S seboj je prinesla več posušenih zelišč in začimb ter eteričnih olj, ki so ji otroci vonjali in prepoznavali. Skupaj smo pripravili solne kopeli iz zelišč in si v njih namakali noge. Izdelali smo čokoladne praline z začimbami in jih dali v hladilnik, da so se strdile. V tem času si je vsak otrok naredil še svoj nosni inhalator, ki smo ga poimenovali »šnufko«. Za zaključek smo se posladkali s čokoladnimi pralinami in uživali v okusu mete v temni čokoladi ter okusu cimeta, vanilije in pomaranče v beli čokoladi.  

Pravljična urica s starimi starši

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

December je vesel in prazničen mesec in je čas, ko se med seboj še bolj družimo in povezujemo. V skupino čebel smo povabili stare starše in jih pozdravili kar z deklamacijo Dober dan. Jerčina babica nam je doživeto prebrala zgodbo v slikanici z naslovom Dobri snežak, ki smo ji pozorno prisluhnili. Zgodbo so otroci natančno obnovili in ugotovili, da je bil snežak res dober, saj je pomagal živalim v stiski. Skupaj smo na papirnatih krožnikih ustvarjali praznično dekoracijo in jo sestavili v prav posebno novoletno jelko.
Otroci so bili veseli in ponosni, ker so jih stari starši obiskali v vrtcu in z njimi preživeli del dopoldneva.

Zdrava hrana v vrtcu in doma

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V Vilo Čira čara smo na obisk povabili organizatorko šolske prehrane Ireno Tehovnik. Spodbujala nas je k uživanju domače hrane. Otroci so opazovali domače in kupljeno sadje in zelenjavo, ju primerjali in ugotavljali, zakaj je domače bolj zdravo. S seboj je prinesla različne tekočine, ki jih lahko kupimo v trgovini od vode z okusom do coca cole. Ob plastenke smo nanesli toliko sladkorja kot ga je v tekočini in bili presenečeni nad količino sladkorja, ki se skriva v pijači. Otroci so ji povedali, da že sedaj najrajši pijejo vodo iz pipe, ker je najbolj zdrava in brez sladkorja. Ob plakatu prehranska piramida smo se prepričali, da je gibanje in pitje vode zelo pomembno in je v spodnjem delu piramide. V najožjem delu pa so sladkarije in priporočila nam je, naj jih uživamo čim manj. Za zaključek smo sestavili še jedilnik za en dan.
Preživeli smo prijetno in poučno urico.

Čebelar Štefan v vili Čira Čara

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V enoti Vila Čira čara smo vključeni v projekt Turizmu pomaga lastna glava, s podnaslovom Medeni festival. Celo leto bodo naša rdeča nit čebele in vse kar je povezano z njimi. Iz prve roke smo želeli izvedeti vse o teh marljivih živalicah, zato smo v vrtec povabili čebelarja Štefana. Otrokom je na zelo preprost način predstavil čebele, njihovo delo, način življenja in pridelke. S sabo je prinesel tudi nekatere pripomočke in otroci so preizkusili njihovo delovanje. Obljubil nam je, da nas bo v maju povabil v svoj čebelnjak, da si bomo čebele ogledali od blizu in mogoče celo točili med.
Za pozorno poslušanje so si prislužili štampiljko in tatu.

Dan slovenske hrane

Zapisala vzg. Alenka Cegnar.

V petek, 15. novembra smo se tudi v našem vrtcu pridružili vse slovenski akciji, ki spodbuja uživanje domače, lokalno pridelane hrane. Skozi ves teden smo se seznanjali s pomenom take hrane: prihaja iz bližnjih kmetij, pot do našega krožnika je kratka, izdelki pa sveži in kvalitetni. Spoznavali smo, kako nastaja, od kod prihaja in se seznanili s pomenom čebel za preživetje narave.
V četrtek smo si ogledali predstavo Deklica in trije medvedi, ki so jo pripravile vzgojiteljice ter skupaj zapeli pesem Čebelar. V petek smo se otroci iz skupin Miške, Pande, Dinozavri in Žabice zbrali na zgornjem hodniku, kjer so nam vzgojiteljice ponudile domači zajtrk: kruh, maslo, med in domače mleko. Vsem je teknilo pa še skupno druženje je bilo nekaj posebnega.
Po zajtrku smo se srečali s čebelarjem g. Štefanom, ki nam je predstavil življenje čebel in čebelje izdelke.

Obisk gasilke Tatjane

Zapisala vzg. Aleksandra Frelih.

V mesecu oktobru, ki je hkrati tudi mesec požarne varnosti, je tri skupine prvega starostnega obdobja obiskala vzgojiteljica Tatjana, ki je otrokom na njim razumljiv način predstavila poklic gasilke. Oblečena v uniformo gasilke jim je pokazala nekaj opreme, ki jo gasilci potrebujejo ter kako se rokuje z njo (cev, ročnik, čelado in kapo). Pripravila je različna didaktična sredstva, s katerimi so se otroci lahko igrali. Preko igre so gasili požar, klicali gasilce z izdelanimi mobiteli,… Pojasnila jim je, kdaj je ogenj “prijazen”, koristen in kdaj nevaren.

Predstavitev poklica – arhitekt

Pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Našemu povabilu za predstavitev poklica se je odzval Teodorjev očka Uroš. S pomočjo ppt predstavitve nam je pokazal fotografije različnih zgradb od piramid, ki so bile zgrajene iz kamnov do najnovejših zgradb iz jekla in stekla.  Povedal je, da arhitekti poleg načrtov za zgradbe rišejo tudi načrte za parke, igrišča in igrala, kar je zelo zahtevno delo.  Trenutno riše pohištvo za različna stanovanja, kar mu je zelo zanimivo. S seboj je očka Uroš prinesel škatlo in Teodor je povedal, da se notri skriva presenečenje. V škatli so bili shranjeni leseni elementi, ki so jih otroci z Uroševo pomočjo sestavili v zaboj in privijačili vijake. Odločili so se, da bo to zaboj za igrače. Očka Uroš je svoj poklic otrokom predstavil na preprost in razumljiv način in skupaj smo preživeli prijetno urico.

Pravljični svetovi in Žabice

Pripravila vzgojiteljica Alenka Cegnar.            

S Heleno naju je pritegnil Cici natečaj »Pravljični svetovi Svetlane Makarovič in Jelke Reichman«, ki letos praznujeta visok življenski jubilej in odločili sva se v pravljični svet pritegniti tudi naše Žabice. Ves oktober je bil pravljično obarvan.
Z otroki smo zbirali slikanice in knjige obeh avtoric v šolski in krajevni knjižnici, navdušeno pa so jih ob podpori svojih staršev prinašali tudi od doma – te so bile glavne, prav vsak otrok je vedel, katero je prinesel. Svetlanine pravljice smo prebirali (najbolj sta jih pritegnila kosovirja Glal in Glili ter Strašni volk in jih poslušali preko spleta: Vila Malina, ki jim je bila najbolj všeč, Mali kakadu, Pekarna Mišmaš, Sovica Oka) in občudovali Jelkine ilustracije, ki so jasne, tople in prijazne in so bile otrokom nadvse všeč. Ilustracije so otroci iskali tudi v starih Cicidojih in bili navdušeni, ko so jih našli tudi v slikanicah. Fotografije obeh umetnic smo poiskali na spletu in jih dodali razstavi. Najprej smo razstavo knjig, slikanic in ilustracij postavili v naši igralnici, kjer so jih otroci opazovali, opisovali in pridno posegali po knjigah ter se ob njih pogovarjali. Nato pa smo jo preselili na stopnišče. Obe umetnici ustvarjata tudi v jeseni svojega življenja, zato smo jo popestrili s pisanim jesenskim listjem in plodovi. Otroci so razstavo razkazali in predstavili svojim staršem, ogledali pa so si jo lahko tudi otroci iz drugih skupin v vrtcu. Za razstavo smo prejeli sama pozitivna mnenja in pohvale, na kar so bili otroci zelo ponosni.

Miške in ogled ZOO v parku Rožman na Vrzdencu

Zapisala vzgojiteljica Jana Kloboves.

OBISKALI SMO ŽIVALSKI VRT v parku Rožman na Vrzdencu, ki se po samem namenu in načinu delovanja vsekakor razlikuje od ostalih. Večina pri njih živečih živali nosi s seboj žalostno zgodbo, zato se trudijo in skušajo nuditi dobro oskrbo, dobro počutje živalim in dobro predstavitev obiskovalcem. Otroci so poslušali krajše razlage pri posameznih vrstah živali, si jih ogledovali nekatere pa celo lahko božali, se jih dotikali (srno, želvo, kozo). Skrbniku smo prinesli vrečo posušenega kruha, da bo z njim nahranil živali. Otroci so bili polni vtisov tega dne tako ob uživanju z vožnjo z avtobusom, kakor tudi ogledom domačih (koze, kokoši…) in divjih živali (tigra, medveda, volka, ježevca, pava, kenguruja, želve,..). Nekaterim otrokom je bil všeč medved, drugemu volk in tiger…, pa ježevec, kenguru… Na koncu ogleda smo se kulturno zahvalili in poslovili. Otroci so strnili svoje vtise v “bilo je fino”.

Simbioza giba z 6. skupino Miške v sožitju z babicami in dedki

Zapisala vzgojiteljica Jana Kloboves.

Bilo je lepo in delno megleno jutro, kar pa ni vplivalo na naše dobro razpoloženje vseh prisotnih. Babice in dedke smo toplo sprejeli v garderobi in se že tam povezali in zmenili kam nas bo vodila pot. Odpravili smo se proti Dobju in v hrib proti Sv. Križu, kjer je potekal krajši postanek in malica. Pot smo nadaljevali dalje v gozd proti Brdom. V samem gozdu smo se zaigrali s skupno gibalno socialno igro:”Rdeče češnje” in igro v gozdu z gozdnim materialom in raziskovanjem gozdnega terena. Otroci so se povezali in tkali tople, pozitivne odnose s svojimi starimi starši med samim pohodom, vmesno igro, hojo, raziskovanjem gozda in tudi stari starši med seboj. Vsi skupaj smo se naužili svežega hribovskega zraka, pridobivali in utrjevali kondicijo ter poskrbeli za dobro počutje in samo zdravje. Stari starši so bili dobri učitelji svojim vnukom, jim bili za vzgled s svojo umirjenostjo, vztrajnostjo in pozitivno komunikacijo. Vsi skupaj smo se dodobra razgibali in nahodili. Na koncu smo se poslovili z lepimi željami.

Simbioza giba – Žabice z dedki in babicami na pohodu

Zapisala vzgojiteljica Alenka Cegnar.

Tudi letos smo se pridružili vseslovenski akciji, ki spodbuja medgeneracijsko druženje s poudarkom na gibanju, zato smo v petek, 18. oktobra povabili naše dedke in babice na pohod do Visokega.
Otroci so bili neučakani in nadvse veseli svojih dedkov in babic, ki so jih pričakali v garderobi. Pred vrtcem smo se pozdravili in po uvodnem fotografiranju krenili na pot. Vreme sicer ni bilo najbolj obetavno, a so nekateri stari starši z zaprtimi dežniki v roki poskrbeli, da so dežne kaplje ostale v oblakih. Med hojo, katere hitrost smo prilagajali mladim in malo manj mladim, so imeli udeleženci možnost poklepetati. Dobre volje smo  vsi prispeli na cilj. Seveda ni pohoda brez malice, zato so se (predvsem otroci) najprej odžejali in pomalicali, stari starši pa so si poleg tega lahko privoščili še kavo ali čaj, saj je bila restavracija v dvorcu odprta. Po sproščenem druženju in igri otrok smo se odpravili nazaj proti Poljanam, kamor smo se vsi dobro razpoloženi uspešno vrnili. Preden so se začeli stari starši poslavljati, sva se jim še zahvalili za udeležbo in druženje. Bilo je prijetno dopoldne, polno novih doživetij in upam, da bo vsem še dolgo ostalo v lepem spominu.