Prispevek je zapisala vzg. Jožica Maček.
V četrtek 22. marca smo v 5. skupini Čebele skupaj s starši praznovali prihod pomladi. Za uvod smo zapeli slovensko himno. Od zime smo se poslovili z igro Rokavička, v kateri so nastopali prav vsi otroci. Nekateri so bili igralci, drugi so igro spremljali z različnimi malimi ritmičnimi instrumenti. S pesmijo in plesom Mali zvonček smo v mrzlo marčevsko popoldne poskušali priklicati pomlad. Ob rajalnem plesu Pridne peričice smo se dobro ogreli. Skupaj z nami pa tudi starši, bratci in sestrice, ki so z nami zarajali.
Prispevek je zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.
V sredo, 21. marca in petek, 23. marca so nam osnovnošolci pripravili gibalno urico v veliki telovadnici in jo poimenovali kar GIBALNICA. V vseh skupinah smo se povabilu z veseljem odzvali, saj se vzgojiteljice zavedamo, da je potreba po gibanju primarna otrokova potreba. V velikem prostoru so nas čakale različne postaje, na katerih so otroci razvijali ravnotežje in koordinacijo, izvajali različne naravne oblike gibanja, iskali lastne poti pri reševanju gibalnih problemov in se sproščali. Pri vseh dejavnostih so jim bili osnovnošolci v veliko spodbudo in pomoč. Malčki so ob gibanju neizmerno uživali. Odrasli pa smo bili zadovoljni, saj smo s tem optimalno prispevali k njihovemu razvoju in zdravju.
Prispevek je zapisala vzg. Jana Kloboves.
Teden mobilnosti je potekal v tednu od 19. 3. – 23. 3. 2018, kjer sta v sožitju sodelovali 8. skupina »Škratki« in 9. skupina »Miške« in utrdili, nadgradili spoznanja o varovanju našega planeta skozi način iskanja pozitivnih življenjskih vsakodnevnih prometnih rešitev za okolje in zdravju prijaznejših načinov prevoznih sredstev in javnega prevoza. Otroci so spoznali, da na ta način ohranjajo in ščitijo naravo in lastno zdravje z zmanjšanjem izpustov strupenih plinov v ozračje. K temu pripomorejo določeni ukrepi ob povezovanju skupnih prevozov (tako so ugotovili otroci sami ob pogovoru s konkretnim prikazom vožnje z vozilom dveh vzgojiteljic na delo v vrtec). Sklenili so, da bližje stanujoči otroci pri vrtcu, z lastno varnostjo v svojem okolju in bližini vrtca, za zdravje koristijo prijazna prevozna sredstva (hojo, kolesarjenje, vožnjo s skirojem, kotalkami, rolerji, poganjalčki), otroci oddaljeni živeči v hribih pa z izjemo koristijo neprijazna prevozna sredstva. Z lastnim aktivnim sodelovanjem in najdenimi rešitvami so izdelali plakate, katere smo izobesili v vrtcu, da bomo z njimi seznanjali starše, obiskovalce naše igralnice in na ta način širili zavedanje v nas samih in navzven. V svoje raziskovalno delo so vključili svojo otroško radovednost in ob tem še temeljiteje spoznavali svojo bližnjo okolico. Prepričali so se z ogledi, da imamo urejena parkirišča z minimalnim parkiranjem vozil delavcev ustanove šole in vrtca in parkirišča za kolesa in skiroje, ki so v toplejših časih pomladi, poleti, jeseni polno zasedena. To nam je vsem v poduk, da vsi, kot posameznik, otroci ob pomoči staršev, prometnikov, policistov, komunalnega podjetja, ki skrbi v zimskem času za očiščene poti zmoremo, lahko in se bomo vseskozi trudili za dobrobit, da ohranimo čistejše okolje, zrak za nas in naše zanamce. To vlogo bomo izvajali in uresničevali skozi določene življenjske situacije in cikle še naprej, naši otroci, kot OTROCI SEDAJ IN V PRIHODNJE, KOT ODRASLI.
Prispevek je pripravila vzg. Alenka Cegnar.
V torek, 20. marca smo v vrtcu praznovali prvi pomladni dan (čeprav pogled skozi okno tega ni ravno potrdil, saj smo še vedno zasneženi).
Malčki so prisluhnili pravljici Ptiček otročiček in zapeli pesmico o zvončku, ter prisluhnili pomladnim pesmicam v izvedbi vzgojiteljic.
Starejši otroci, tudi iz Lovskega doma so se nam pridružili, so pozorno poslušali pravljico v rimah Mala Marjetica in gozdni mož. V pogovoru so spoznavali značilnosti pomladi in znanilce pomladi in peli pesmice: Mali zvonček, Trobentica in zvonček, Žafran, Vijolica, Kukavica…
Vsi pa upamo in si želimo, da smo s tem srečanjem končno pregnali babico Zimo (kar nam z maškarami očitno ni uspelo) in se nam bo nasmehnila topla in cvetoča mlada Pomlad.
Prispevek je zapisala vzgojiteljica Alenka Cegnar.
V četrtek, 15. februarja, smo imeli zdaj že tradicionalni dan odprtih vrat. Družili so se otroci iz skupin 2. starostnega obdobja. Tokrat so se nam pridružili tudi najstarejši iz Vile Čira čara. Kot se za februar spodobi, smo se podali v svet umetnosti. Otroci so na 15 minut prehajali iz igralnice v igralnico. Otrokom smo skozi umetniške dejavnosti predstavile različne umetniške jezike in možnosti izražanja. Spoznali so slovenski ljudski ples Ob bistrem potočku je mlin, na prozorno folijo so risali z vodoodpornimi flomastri ob poslušanju klasične glasbe, poslušali so otroške deklamacije in se gibali ob deklamaciji Deset prstkov, iskali so rime in reševali uganke, igrali so se z ročnimi in prstnimi lutkami in lutkami narisanimi na dlani in kolenu ter se razgibali ob Brain Breaks plesih. Otroci so ob dejavnostih aktivno sodelovali in uživali.
Tudi letošnje leto smo v vrtcu šli se pusta. Otroci in strokovne delavke smo se tega dne našemili v vsemogoče like. Po vrtcu so se tega dne sprehajale čebelice, pikapolonice, zmaji, zaspančki, liki iz različnih risank in še veliko drugih živali in pravljičnih bitij. Skupaj smo se trudili, da bi pregnali zimo, pa nam tokrat ni preveč uspelo. Bilo pa je luštno.
Prispevek je zapisala vzg. Mateja Matjašec.
Konec januarja smo se vse štiri skupine II. starostnega obdobja iz centralnega vrtca odpravile na zimski pohod proti Brdom. Pot smo začeli po pešpoti nad šolo čez »Ameriko« in naprej proti našemu cilju. Tam smo pojedli malico in se po drugi strani, mimo sv. Križa, odpravili nazaj proti vrtcu. Vmes smo naleteli na kar nekaj ovir, kjer so se otroci morali tako ali drugače gibalno znajti. Pri nekaterih smo jim pomagale vzgojiteljice, pri drugih so se znašli sami in se tako uspešno, prijetno utrujeni po treh urah in skoraj 7 prehojenih kilometrih vrnili v dolino.
Kot je postalo že tradicija, smo te iste skupine tudi v tem mesecu izvedle dan odprtih vrat. Tokrat smo v svojih igralnicah pripravile dejavnosti v zvezi z raziskovanjem vodo. Strokovne delavke smo ostale v svojih skupinah in isto 15 minutno dejavnost izvedle za otroke, ki pa so krožili od ene do druge igralnice. V prvi igralnici so otroci raziskovali agregatna stanja od ledu do pare, v drugi ustvarjali s pisanimi milnimi mehurčki, v tretji ustvarjali s čarobnimi ledenimi barvami in slikali na led, v četrti pa so se seznanili z mešanjem tekočin in senzoričnimi vrečkami s temi istimi tekočinami. Prav vsi otroci so uživali v dejavnostih in nihče nima več težav pri menjavi igralnic, saj smo ta sistem dela že dobro vpeljale v naš vsakdan.
Pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.
Novozapadlega snega smo se zelo razveselili, saj je bivanje na prostem veliko bolj zanimivo v snegu kot v dežju. V toplih zimskih oblačilih in čevljih smo se odpravili do najbližjega brega v Dobju. Tam smo se spuščali po klančini na lopatkah ali kar po zadnji plati, se kotalili in zelo uživali.
Pripravili vzgojiteljici Danica Zorko in Aleksandra Justin.
Deževen dan je bil kot nalašč za druženje otrok med skupinami. Ko smo se oblekli in si nadeli pelerine, smo se odpravili na obisk k otrokom v Lovski dom. Otroci so nas že nestrpno pričakovali. Sprejeli so nas pesmijo “Mi se imamo radi”, katero smo kasneje skupaj zapeli. Druženje smo nadaljevali z igro, ki je bila otrokom že zaradi spremembe prostora zelo zanimiva. Čas za druženje je hitro minil in obljubili smo si, da se kmalu zopet srečamo.
Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.
V okviru spoznavanja novih in inovativnih učnih okolij smo na obisk povabili jamarja Damjana.
Otrokom je na preprost način predstavil različne jame in povedal, da so včasih ljudje živeli tudi v jamah. Na slikah so prepoznavali jamske živali in razmišljali, zakaj so svetle barve. Pokazal nam je oblačila, ki so potrebna za raziskovanje jam in tehniko plezanja po vrvi. Otroci so se preizkusili v plezanju preko vrvi in poskusili prečkati namišljeno jezero. Ugotovili so, da je to zelo težka naloga. Opozoril nas je, da v jamo vedno s seboj vzamemo prvo pomoč. Povedal je, da v jamo nikoli ne smemo sami in o tem vedno nekoga obvestimo. Pri reševanju iz jam pomagajo jamarji reševalci.
Skupaj smo preživeli prijetno urico in pridobili veliko novih in zanimivih informacij.
Prispevek zapisali strokovni delavki Danica Zorko in Aleksandra Justin.
Dve skupini prvega starostnega obdobja, Želvice in Ribice, smo se odločile, da se odpravimo na prvi skupni pohod. Pot nas je vodila skozi Poljane, čez reko Soro in naselje Predmost, kjer smo se podali navkreber do vrha hriba Kovčk. Otroci so v hoji uživali, niso potrebovali veliko pomoči. Ko smo usvojili cilj, smo se razgledali naokoli. Skupaj smo poiskali naš vrtec, si ogledali promet na cesti in reko Soro iz drugačne perspektive. Opazili smo tudi Javorje in Blegoš, ki sta bila tisti trenutek obsijana s soncem.
Skupni pohod nam je bil všeč in sklenili smo, da ni bil zadnji.
Prispevek pripravili vzgojiteljici Tina Mlinar Rozinger in Milena Škrlec.
V tem šolskem letu naša skupina sodeluje v projektu Say hello to the world, v katerem sodelujemo z vrtcem iz Črne gore. V mesecu januarju 2018 smo izvedli 2. sklic na temo JAZ IN MOJA DRUŽINA. Z otroki iz skupine smo se odločili, da na ta dan v našo igralnico povabimo stare starše, da skupaj pomahamo našim prijateljem. Te smo najprej pozdravili v treh jezikih: ŽIVJO – HELLO – POZDRAV in predstavili svoje družine ob risbah. Ob stolpčnem prikazu smo razvrščali število družinskih članov in ponovili besedo družina še v angleškem in srbskem jeziku. Otrokom smo s pomočjo slikopisa povedali deklamacijo Družina in se od njih poslovili v treh jezikih: NASVIDENJE – GOODBYE – ZBOGOM.
Stari starši so bili nad prikazom te dejavnosti navdušeni, oni pa so nam popestrili dopoldne s pripovedovanje dogodkov iz otroštva svojih otrok oziroma staršev svojih vnukov.
Za Ribice zapisali vzgojiteljici Danica Zorko in Aleksandra Justin.
Ribice so se prvič preizkusile v igri dramatizacije. Otroci so zaigrali pravljico Mojca Pokrajculja. Z različnimi pripomočki, ki so jim bili v pomoč, so predstavljali različne poklice in nastopajoče živali. Tudi govorno so se zelo dobro izražali, za prvič prav pohvalno. Otroci, ki so bili gledalci, so razumeli potek pravljice in nastopajoče ob koncu nagradili z aplavzom. Otroci so se v vloge tako dobro vživeli, da bi igro še kar ponavljali, za kar pa bo čas v prihodnje.
Prispevek pripravila vzgojiteljica Irena Pelko.
Senzorična igra (messy play) spodbuja otroke k uporabi več čutil hkrati (čutil – vida, tipa, okusa, vonja, ravnotežja in gibanja). Omogoča nastajanje nevronskih povezav, razvoj mišljenja, učenja in ustvarjalnosti, spodbuja razvoj govora, kognitivno zorenje, razvoj fine motorike in grobe motorike ter spodbudno vpliva na čustveni in socialni razvoj otroka.
Zavedanje vseh teh dejstev podkrepljeno z izobraževanjem z naslovom Spektroavtistična motnja in pridružena motnja senzorne integracije naju je s sodelavko Špelo Dolinar spodbudilo, da sva za vse otroke centralnega vrtca Agata in enote Lovski dom pripravili senzorični poligon v vrtčevski telovadnici. Poligon je bil otrokom na voljo od 22.1. do 26.1.2018.
Senzorično doživetje je bilo sestavljeno:
Iz štirih velikih kartonastih škatel. V prvi škatli so bile blazine različnih oblik, skozi katere so se morali otroci prebiti do odprtine, ki je vodila v tunel naprej v naslednjo zatemnjeno škatlo. V tej so iz stropa viseli trakovi iz blaga. Otroka so pospremili z nežnim božanjem do izhoda, preko klančine do tretje škatle. Ta je bila polna žog različnih velikosti z izhodom skozi tunel iz raztegljivega blaga. Četrta škatla je bila osvetljena z raznobarvnimi lučkami in postlana z mehkimi dekami po tleh. Na stenah pa so otroke čakale pritrjene lutke, ki so jih lahko oživeli otroci z zunanje srani. Po letveniku so bile obešene vrečke iz blaga z različnimi materiali, predmeti, ki so jih lahko otroci raziskovali preko blaga ali pa so segli v vrečko in tako prepoznavali vsebino. Otroci so imeli na voljo trampolin, klančino iz blazin, blazine različnih mehkob, površin, leseno piramido prepleteno z vrvjo skozi katero so se otroci trudili preplaziti do tunela, ki je omogočal izhod iz »pajkove mreže«., stezo z nakazanimi poskoki z vrtenjem okrog svoje osi, prehod čez gibljivo blazino, skozi gibljiv tunel z oviro, guganje na veliki žogi, hoja po pokrovčkih, igra z napolnjenimi plastenkami, tipne ploščice (kostanj, polenta, kostanjeve ježice, klinčki,…) masaža, obtežene blazinice za umirjanje, ter zvočni efekt stare budilke…
Pripravljen poligon je omogočal otrokom prosto raziskovanje, premagovanje izzivov vsakemu na svoj način in omogočanje doživljanja različnih situacij ter spopadanja z njimi.
Na koncu pa najpomembnejše, nasmeh na otroških obrazih in njihova želja po ponovnem obisku poligona, je dokaz nam vsem, da so naš namen, trud in delo uspela!
Prispevekje zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.
V četrtek 25. januarja smo v 5. skupino ČEBELE povabili naše dedke in babice. Babica Manca nam je zelo doživeto prebrala zgodbo v slikanici z naslovom Skuhaj mi pravljico, ki govori o zelo izbirčnem zajčku Srčku. Ker je poleg zdrave hrane za naše zdravje pomembno gibanje, smo se razgibali ob pesmi Od glave do peta. Skupaj smo se zaigrali z družabnimi igrami. Sprehodili smo se do Poljan, se naužili svežega zraka in se v prijetnem vzdušju poslovili ter odhiteli vsak svojim dogodivščinam naproti.
Prispevek zapisali Danica Zorko in Aleksandra Justin.
Otroci skupine Ribice so postali že tako veliki, da smo se lahko odpravili v gozd proti Brdam. Tudi hoja v hrib jim ni delala težav. V gozdu, smo se igrali, raziskovali in prepevali pesmice. Zanimivo jim je bilo božanje mehkega mahu, raziskovanje s palicami, opazovanje pomladnih cvetlic. Na obrobju gozda se nam je razprostiral pogled na naselje Dobenska Amerika. Otroci so imeli možnost videti hiše tudi iz druge perspektive. Na samem sprehodu nas je presenetilo tudi mravljišče v katerem so že mrgolele pridne mravljice.
Prispevek napisali vzgojiteljici Jana in Saša.
V sklopu projekta Turizmu pomaga lastna glava smo si v začetku januarja pod vodstvom g. Štefana Ingliča ogledali razstavo jaslic iz različnih materialov in držav v cerkvici na Sv. Križu. Otroci so se seznanjali s tradicijo in običaji domačega kraja in tudi bontonom obnašanja ob ogledu umetnin (tiho ogledovanje, brez dotikanja, pozorno poslušanje). Zakaj so bili otroci tako navdušeni, si lahko ogledate na fotografijah.
