Prispevek je pripravila vzgojiteljica Saša Frelih.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Skupini najstarejših otrok v enoti Vila Čira čara, ki sodelujeta v mednarodnem projektu Pomahajmo v svet, sta meseca marca opazovali in spoznavali domači kraj Poljane.
Otroci so fotografirali njim pomembne zgradbe, risali Poljane, imeli fotoorientacijo in izdelali maketo kraja. Naredili so tudi zastavo občine Gorenja vas – Poljane in povedali, zakaj so jim Poljane zanimive. Naš kraj smo na 4. sklicu predstavili tudi našim litovskim prijateljem iz mesta Kaunas.
V začetku aprila smo imeli otvoritev razstave z naslovom Tako pa mi vidimo Poljane, na kateri smo prikazali vse dejavnosti, ki smo jih ob tem izvedli.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V tednu igre z naravnimi in odpadnimi materiali smo se v skupini Miške in Čebele dogovorili za skupno druženje na igrišču.
Za otroke smo pripravili štafetne igre, kjer smo  pripomočke za dejavnosti uporabili kar iz naravnih in odpadnih materialov. Tudi ovire, ki so jih premagovali na poligonu, so bile pripravljene iz istih materialov kot pri štafetnih igrah (stiropor, plastični koluti, tulci iz kartona,…).
Po intenzivnem tekmovanju in navijanju za vse, so se otroci zaigrali še po svojih željah in uživali v medsebojnem druženju.

Pokaži kot diaprojekcijo

V sredo, 12. aprila so se otroci skupina Ribice odpravile na obisk k prijateljem v Lovski dom. Tam je potekalo druženje. Otroci, ki gredo jeseni v šolo so nam pripravili kratek program v katerem so nam zapeli nekaj pesmic. K sodelovanju so povabili tudi nas. Skupaj smo zarajali in zaplesali ob znanih pesmicah. Druženje smo zaključili ob igri z nestrukturiranim materialom in pogostitvijo.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Špela Dolinar.

Začetek meseca aprila smo tudi v vrtcu Agata praznovali dan mladinske književnosti. Otroci prvega starostnega obdobja so prisluhnili pravljici Anje Štefan, Bobek in barčica in se kasneje lotili še delavnice z ustvarjalnim pridihom. Njihovo umetnijo si starši lahko ogledate razstavljeno na spodnjem hodniku. Otroci drugega starostnega obdobja pa so prisluhnili pravljici slovenske avtorice Svetlane Makarovič z naslovom Veveriček posebne sorte. Otroci so po pravljici nadaljevali z delavnico in razmišljanjem ter zavedanjem, da so vsi nekaj posebnega. Enake naloge so se lotili tudi otroci iz vrtca v Javorjah. 

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Irena Pelko.

V toplih marčevskih dnevih smo se otroci in vzgojiteljici iz skupine Želvic pogovarjali o odpadkih. Iskali smo primerne smetnjake za določene odpadke v vrtcu in Poljanah,  prebirali smo knjige z ekološko podlago, pobirali smeti, sledili odpadkom iz naše igralnice in veliko časa preživeli v gozdu in na travnikih.
Ob vsem tem pa se nam je vsake toliko časa pridružila lutka, ki smo jo poimenovali Smetko. Smetko se ni primerno obnašal v gozdu niti v vrtcu: kričal je, da je preplašil vse gozdne živali, odmetaval je smeti vsepovprek, bil je nesramen in ni se zmenil za opozorila otrok, ki so mu govorili, naj ne onesnažuje narave, naj ne kriči, naj ne odvrže vrečke po prvi uporabi, ampak naj jo shrani… Skratka, Smetko je bil vse prej koti zgled primernega obnašanja  in skrbi za okolje. Skupaj z otroci smo ugotavljali, kaj Smetko dela narobe in skušali za njim popraviti storjene napake.
Nekega dopoldneva smo  na gozdni jasi zaslišali tiho cviljenje in jok našega Smetkota. Pristopili smo bližje in povedal nam je, da ne želi biti več Smetko, da ga zaradi smeti in smradu, ki ga obkroža, ne obišče nobena žival, da je zbolel in težko diha, da  si želi spremembe, da se zaveda, da je delal narobe in se želi poboljšati. Smetko je vprašal otroke, kaj lahko stori in ti so mu odgovorili, da naj pospravi vse smeti, jih primerno razvrsti v zabojnike in naj ne meče več odpadkov vse povprek. Smeti naj v prihodnje odloži v smetnjak, ali pa v žep, nahrbtnik,… Smetko je dobil v znak njegove spreobrnitve rdečo rožo za uho, otroci pa so ga poimenovali ČISTKO.
Našega Smetkota je srečala zdrava pamet in se je zamislil nad svojim početjem. Upajmo, da bo zgodba ostalih »Smetkotov« podobna in bo odvrženih smeti vedno manj oz. jih ne bo!

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V enoto Vila Čira čara smo na obisk povabili jamarja Damjana.
Otrokom je pokazal  svojo opremo in oblačila: kombinezon, podkombinezon, rokavice, pasove, različna varovala, čelado in vrvi. Vzgojiteljica se je oblekla v vsa oblačila, ki jih ima  jamar ob obisku jame. Jame so hladne, zato so jamarji toplo oblečeni. Obvezna je čelada s svetilko. Ob predstavitvi fotografij so si ogledali različne prebivalce jame in različne kapnike. Otroke so zanimali različni vozli, ki jih jamarji uporabljajo pri plezanju in varovanju. Predstavljeno jim je bilo tudi, kako se pleza po vrvi, kot pravijo jamarji »žamarjenje«. Povedal je, da je več jam tudi v naši okolici.
Izvedeli smo veliko novih informacij in uživali v poučnem srečanju.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Jana Kloboves.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Irena Pelko.

Na ta dan smo se otroci iz skupine Želvice in vzgojiteljici spomnili na pomen gozda za našo dobrobit. Slikali smo z različnimi odtenki zelene barve – barve,  ki pomirja, tako kot gozd , se pogovarjali, kakšen gozd je, zakaj ga potrebujemo, kaj tam lahko počnemo,…? Sklenili smo, da se podamo na pohod v gozd, kjer se bomo skušali  naužiti vseh njegovih pozitivnih vplivov na človeka.
Hodili smo po mehkih tleh, polnih listja. Otroci se  niso mogli upreti, da ga ne bi  metali v zrak in ob tem opazovali, kako veter nosi listje sem ter tja. Mehka podlaga jih je vabila in ni dolgo trajalo, ko so drug  za drugim polegli v listje in strmeli v prazne krošnje dreves. Z zaprtimi očmi smo poslušali šumenje vetra in ptičje prepevanje. Gozd je na otroke deloval pomirjujoče. Ideja, da si vsak izbere svoje drevo in ga objame, je bila pri otrocih takoj sprejeta. Razpršili so se po gozdu, objeli  vsak svoje drevo, za nekaj sekund obstali ter potovali le s svojimi mislimi. Miže so odkrivali in raziskovali lubje dreves, obseg debla,… Nenavadno zvite veje ali korenine v brežini so dobile nova imena, kot na primer gugalnica, gozdna hiška; skratka otroci so bili zadovoljni, nasmejani in dovzetni za vse: majhno, veliko, skrivnostno, čarobno, za vse, kar nam z eno besedo lahko pove in da GOZD.
S sodelavko sva se strinjali, da imamo veliko srečo, da si lahko privoščimo takšne pohode v naravo in tega bi se morali zavedati vsi. Za skrb za gozd nisi nikoli prevelik ali premajhen – njegov vpliv na nas pa je vedno neprecenljiv!

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Špela Dolinar.

Otroci so si za gusarsko potovanje pripravili vsak svojo papigo, okrasili so si svoje gusarske majice, naredili pravo gusarsko zastavo, si na glavo nadeli gusarsko kapo, na rdeča lička pa smo jim narisale gusarski simbol. Naše potovanje se je tako lahko začelo, ko so pred vrtcem izkopali pravi zemljevid, ki jim ga je pustil gusar Berto. Otroci so na poti odkrivali pisma, ki so vsebovala različne naloge. Šele, ko so jih opravili, so svoje potovanje lahko nadaljevali. Pot nas je vodila skozi gozd, po travniku, mimo hiš…Naloge so se stopnjevale in postajale vedno bolj zanimive, dokler nismo našli pravega zaklada. Gusar Berto je za vsakega otroka pripravil zlat cekin, ki ga je otrok potem lahko odnesel domov. Polni vtisov smo se vrnili v vrtec in si obljubili, da se bomo še kdaj podali na tako gusarsko pustolovščino.

Pokaži kot diaprojekcijo

Za spletno stran je prispevek pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V sredo, 22. marca, smo v skupino Čebele povabili starše, da skupaj praznujemo prihod pomladi.
Otroci so staršem pripravili kratek kulturni program. Zapeli so slovensko himno, pesmi Babica gre v mesto, Vrtec Agata, The wheels on the bus, Mi se imamo radi po vrtčevsko. Starši so reševali uganke, ki so jih zastavili otroci. Za zaključek pa so nam starši zaigrali dramatizacijo Mojca Pokrajculja. Nagradili smo jih z močnim aplavzom.
Veseli smo, da so se srečanja udeležili  starši vseh otrok. Z nami so se družili tudi bratci in sestrice. Skupaj smo preživeli veselo in sproščeno urico.

Pokaži kot diaprojekcijo

Za vas zapisali vzgojiteljici Jana in Bernarda.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Saša Frelih.

Zadnji februarski petek pred počitnicami smo skupine drugega starostnega obdobja s kulturno prireditvijo obeležile mesec kulture. Otroci iz dveh skupin skupaj so pripravili točke s petjem, deklamacijami in plesom, med nastopi pa je prireditev v verzih povezovala vzgojiteljica Jožica. Otroci iz 4. in 6. skupine so nas z igranjem na lastne instrumente popeljali v nevihten dan ter se gibali ob petju pesmi Bil je konjenik.
Otroci iz 5. in 7. skupine so se predstavili z deklamacijo Otona Župančiča Ciciban, cicifuj ter ljudsko pesmijo Jutri se bom v mesto peljal.
Otroci iz enote Lovski dom pa so nam zapeli pesem v angleškem jeziku, nato pa je vsak otrok posebej povedal še deklamacijo.

Pokaži kot diaprojekcijo

S tem reklom smo strokovne delavke 1. starostnega obdobja povabile stare starše in otroke na druženje in povezovanje s področja gibanja v okviru projekta Sibmioza giba. To je bil dan s katerim smo želele predramiti mlajše in spomniti starejše, da obstaja nekaj kar jih združuje in to je gibanje. Pripravile smo različne poligone, kjer so se lahko preizkusili v različnih spretnostih. Moto vseh dejavnosti je bilo druženje, sodelovanje in predvsem igra ter širjenje dobre volje. Ob tej priložnosti smo v garderobi vrtca postavili tudi razstavo likovnih izdelkov naših malčkov.
Hvala vsem dedkom in babicam, ki ste si vzeli urico čas in se udeležili dogodka.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Irena Pelko.

V mesecu februarju smo z otroci iz skupine lanskih Želvic obiskali  lutkovno gledališče v Ljubljani. Udeležili smo se ustvarjalne delavnice Žogica Marogica. Prislužili smo si jo z udeležbo na lanskoletnem natečaju 1371 marogastih žogic, kjer smo prejeli nagrado za tehnološko izvirnost lutke in izvirno slikarsko tehniko.
Polni pričakovanj smo se s kombijem odpeljali proti Ljubljani. Pred vhodom v gledališče sta nas pričakali prijazni kustosinji. Pokazali sta nam Martina Krpana in njegovo kobilico v stolpu z uro na vrhu stavbe. V nadaljevanju sta predstavili še nadvse pomembno lutko (marioneto) Žogico Marogico ter maketo gledališča – premikanje scene s trakom. Otroke sta s svojo toplino in naklonjenostjo navdušili za izdelovanje lutke – Žogica Marogica, te pa so kaj kmalu pod njihovimi prstki zaživele in veselo poskakovale sem ter tja. Pred odhodom smo se sprehodili še po hodnikih in dvoranah gledališča, kjer smo srečali  Zverjasca in Zvezdico Zaspanko.
Polni bogatih vtisov smo se poslovili in obljubili, da kmalu zopet obiščemo stavbo, polno zgodb, čarobnosti, lutk ter presenečenj…

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Z otroki iz 8. skupine smo se tokrat podali kar na ogled cele  Šubičeve hiše. Kustos Boris je otrokom na enostaven način približal delo umetnikov Šubicev. Prikazani so bili postopki izdelave slike na platnu, freske in pozlačenega okvirja. Ogledali so si pripomočke za slikanje in rezbarjenje. Zanimiva jim je bila črna kuhinja in opazovali so pripomočke, ki so jih včasih rabili za kuhanje v taki kuhinji. Slike, ki so bile razstavljene na hodniku nad črno kuhinjo, so bile otrokom smešne. Boris jim je povedal, da so to karikature, ki morajo biti smešne. Nad obiskom Šubičeve hiše so bili navdušeni.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Alenka Cegnar.

V ponedeljek, 20. 2. so otroci iz skupine Ptičkov obiskali prijatelje iz skupine Gosenic v enoti Vila Čira čara. Po prvem bolj plahem pozdravu so se otroci eden drugemu predstavili ob igri Zelena gosenica. Nato smo skupaj zaplesali Konjenika in Peričice, pri čemer so vsi navdušeno sodelovali. Led je bil prebit in otroci so se po skupinah zaigrali z lego kockami, sestavljali so puzzle in se igrali v kotičku dom. Otroci so ob igri med seboj navezovali nova poznanstva in čeprav so Ptički kar precej mlajši in manjši od Gosenic to ni bila ovira za sproščeno igro. Po končani igri so se otroci okrepčali s piškoti in sokom, nato pa smo se skupaj odpravili na sprehod do vrtca Agata, kjer smo se dobre volje in polni vtisov poslovili. Bilo je prav prijetno in upamo, da se še srečamo.

Pokaži kot diaprojekcijo