Arhivi avtorja: Urednik

Pohod na Kovček

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V sredo 18. oktobra smo se v okviru projekta Simbioza giba, v 5. skupini Čebele odpravili na pohod na Kovček.
Že ob 9.00 nas je pričakalo toplo sonce in lepo jesensko vreme. Pot nas je vodila skozi Predmost in Hotovljo proti cilju, kjer smo se okrepčali suhimi jabolčnimi krhlji in s tekočino, ki smo jo prinesli s seboj v nahrbtnikih. S hriba se je odprl čudovit pogled na Poljane. V vrtec smo se vračali po Jeretovem klancu in stari starši so povedali, da so se kot otroci po njem sankali. V Predmostu pa takrat še ni bilo hiš.
Ta pohod je predramil mlajše in spomnil starejše, da obstaja tisto nekaj, kar nas združuje. Da vedno in povsod lahko govorimo isti jezik. Jezik, ki mu pravimo GIBANJE.

Jesenski izlet vnukov in starih staršev

Prispevek sta zapisali vzgojiteljici Jana in Katarina.
Pri SIMBIOZI GIBA Z DEDKI IN BABICAMI, smo izvedli izlet proti Sv. Križu, hodili, opazovali okolico, gozd, se zaigrali v gozdu z naravnim materialom/izdelali ognjišče, bivališče iz vej, sproščali gozdno domišljijo na različne izvirne načine – plezali, se vzpenjali na debla, veje, štore,..se predstavili s pesmico “TRI MUCE” in “MALI OJOJ” in zarajali  socialno gibalno pesem “Rdeče češnje” in socialno gibalno igro “Mačka in  Miška” skupaj z babicami. Otroci so spoznavali pomen sodelovanja med generacijami, ob gibanju konkretno in neposredno v naravi, medsebojnega druženja, športnega obnašanja in gozdnega bontona. Bili so govorno in fizično aktivni in sodelovali v rajalnih igrah ter pridobivali na vključitvi sebe v dogajanje. Pridobivali so na samozavesti, kulturnih in moralnih vrednotah, zadovoljstvu, sproščanju in ohranjanju kondicije in zdravja na svežem zraku.

Ptički, Škratki in miške skupaj v igri

Prispevek zapisali vzg. Saša in Jana.

V tednu otroka smo po ogledu dramatizacije Debela repa v Lovski dom povabili skupino Ptičkov. Ker se otroci med seboj še niso poznali, so se predstavili z lutko škratkom. Sledila je igra po kotičkih. Otroci so se sproščeno po svoji želji igrali v obeh igralnicah. Tkali so prijateljske vezi, ki jih bomo ob prihodnjih druženjih še utrjevali.

Teden otroka

Prispevek je pripravila vzg. Jožica Maček.

Letošnji teden otroka je potekal od 2. do 8. oktobra. Osrednja tema je bila »POVABIMO SONCE V ŠOLO/VRTEC«.
V našem vrtcu smo se osredotočili na »radoveden« vrtec in za otroke pripravili zanimive dogodivščine. V ponedeljek smo vzgojiteljice  otrokom zaigrale igro Debela repa. Osnovnošolci so jim pripravili iskanje bralnega zaklada glede na starost otrok. S pomočjo sončkov so prišli do skrinje, kjer jih je čakala slikanica. V knjižnici so učenke otrokom prebrale zgodbo, otroci pa so nato ustvarjali na temo iz zgodbe. Otroci iz drugega
starostnega obdobja so obiskali živalski vrt, kjer so opazovali hranjenje morskega leva.  Še posebej so jim bili zanimivi medvedi, tigri, opice, volkovi, surikate, kamele, žirafe in slonica Ganga. Zadnji smo gostili čarovnika Grega, ki je s svojimi triki navdušil otroke do te mere da so pokali od smeha.
Preživeli smo »radoveden« teden, v katerem so otroci uživali, se veselili in zabavali.

Po meteoritkovi poti

Prispevek zapisali vzgojiteljici Saša Frelih in Jana Kloboves.
Skupina “Škratki” in skupina “Miške” smo se s šolskim avtobusom podali na  izlet v Javorje.  Po zajtrku so nam otroci iz skupine “Zvezdice” zaigrali predstavo Pod medvedovim dežnikom, mi pa smo jim zapeli pesmici Tri muce in Mali ojoj. Skupaj smo se podali po Meteoritkovi poti. Vzgojiteljica Tončka nam je pokazala razstavljen duplikat najdenega meteorita ter zemljevid poti. Otroci so morali skrbno opazovati oznake, ki so nas pripeljale do cilja. Med potjo nas je pričakal tudi gospod Miro, kjer so lahko potežkali repliko meteorita, ki je veliko težji kot navaden kamen. Videli so kako meteorit izgleda po teži, sestavi plasti kamnine in barv. Na cilju so izvedeli  od kje je prišel meteorit in poskusili z metom kamenčka v tablo Zemlje zadeti luknjo in se prepričati, kako majhne možnosti so, da planet in naš kraj zadane meteorit. Po kosilu smo si ogledali  kmetijo “Pr´ Kovač” v Javorjah, hlev, krave, hranjenje živali in molžo, stroj za prelaganje sena in podeljene nagrade njihovim živalim. 
Otroci so spoznavali turizem skozi otroške oči, kaj nam ponuja zanimivega kraj Javorje in začutili, kako je v vlogi turista.  Dana jim je bila možnost spoznavanja narave z različnim pristopom/izletom v drug kraj. Pridobivali, utrjevali so izkušnje ob druženju in spoznavanju z drugimi skupinami. Soočili so se z kulturnimi in družbenimi vrednotami, bontonom kulturnega vedenja v večji skupini, avtobusu, druženju, pohodu, ogledu kmetije.

Jesenski pohod

Prispevek zapisala vzgojiteljica Barbara Triler.

V petek, 29. 9. 2017, sta 5. skupina »Čebele« in 7. skupina »Ptički« izvedli skupni jesenski pohod v okviru programa za Mali sonček. Odpravili smo se do cerkve pri Svetem Križu. Na pohodu so otroci spoznavali različne vrste gob, jesenske plodove in opazovali čudovito obarvana jesenska drevesa. Na cilju smo si privoščili jesenski sadež – jabolko.
Bilo je prijetno družabno dopoldne.

Jesenski pohod 8. in 9. skupine

Prispevek sta zapisali vzg. Jana Kloboves in Saša Frelih.

Na lep jesenski dan smo se namenili na daljši pohod na Sv. Križ in Brda, kjer nam je narava ponujala čudovito barvno paleto jesenskih barv in nas razveselila s svojimi gozdnimi plodovi. Otroci so med potjo raziskovali gozd, nabirali prve kostanje in spoznavali užitne gobe.
Lep gozdni pozdrav!

Likovna kolonija

Zapisala vzgojiteljica Jana Kloboves.

8. sk. “Čebele” in 5. sk. “Miške” smo izvedli likovni dan na Sv. Križu. Med potjo po gozdni poti smo podoživljali čar gozda. Pri cerkvi na Sv. Križu so otroci utrinke prekrasne narave strnili s svinčnikom na list papirja. Lepota travnika, gozda, neba nas je prevzela. S polnimi vtisi slikanja, igre na travniku, gozdu in ogledom cerkvice smo se vrnili v vrtec že pošteno lačni in žejni, čeprav smo si privoščili malico in se odžejali na hribu pred cerkvijo.

Plazilci in dvoživke

Prispevek zapisala vzgojiteljica Barbara Triler.

Za otroke 2. starostnega obdobja je bil četrtek, 1. junija 2017, prav poseben dan. Obiskali sta nas ga. Diana in ga. Marta, ki je mamica deklice 6. skupine. Predstavili sta nam plazilce in dvoživke. Otroci so si tako od blizu lahko ogledali slepca, rdečevratko, paglavce v kozarcu, kuščarja ter kačo, ki jim je bila najbolj zanimiva. Vsak otrok je na koncu prejel tudi značko, na kateri je žabica.

Druženje otrok iz skupin Ribice in Ptički

Otroke iz skupine Ribice so danes obiskali otroci 6. skupine – Ptički. Skupaj smo prisluhnili pravljici o Muci copatarici, ki jo je prebrala vzgojiteljica Barbara Triler. Pravljica je bila izbor deklice Nike iz starejše skupine. Kasneje so starejši otroci pomagali obuti mlajše in dejavnost smo nadaljevali s skupnim sprehodom. Ker nam je načrte za sprehod v naravi prekrižal dež, smo se na potep odpravili kar po hodnikih Osnovne šole. Sprehod je bil prijeten. Popestrili smo ga s prepevanjem pesmice Ni copatka. Pa smo doživeli nekaj novega, otrokom manj poznanega. Naše druženje smo zaključili s skupno igro.

Tabor na kmetiji Pr´Ožbet

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Barbara Triler.

Med 17. in 19. 5. 2017, je potekal tabor na kmetiji Pr’ Ožbet. Namenjen je bil za otroke, ki so oziroma bodo letos dopolnili 5 let.
Avtobus nas je pripeljal do vasi Četena Ravan. Pred domačijo sta nas prijazno pozdravila gospodar Janez in gospodarica Milena.  Otroci so se prvi dan seznanjali z delom lovca in si v lovski sobi ogledali trofeje živali. Vsi so se preizkusili v jahanju konjev. Popoldne smo se sprehodili po vasi in si na razgledni točki ogledali različna naselja. Zvečer so otroci sodelovali pri pripravi tabornega ognja, ki ga je gospodar nato zakuril. Z otroki smo naredili krog okrog kresa in zaplesali nov ples z naslovom “Lepo je na kmetiji”.
Naslednji dan smo se prebudili v prijetno sončno jutro, zato smo se po zajtrku z nahrbtniki na ramenih odpravili na pohod do koče na Starem Vrhu. Popoldne smo si ogledali košnjo trave, jo pograbili, naložili na voz ter se na vozu odpeljali do hleva in nakrmili živali. Ogledali smo si tudi čebelnjak ter se preizkusili v »molži krave«.  Zvečer smo s svetilkami v rokah zarajali ob poslušanju otroških pesmi.
Zadnji dan je bil namenjen opazovanju in sodelovanju pri pripravi testa in peki hlebčka, ki smo vsak svojega odnesli domov. Za zaključek smo si v mlinu ogledali, kako nastane moka. Polni doživetij smo se z avtobusom odpeljali v Poljane, kjer so nas pričakali domači.
Veliko pa je bilo tudi igre na igralih. V vseh dneh smo jedli zdravo in okusno domače pridelano hrano. Otroci so na taboru uživali ter bili ponosni, da so lahko nudili pomoč pri različnih kmečkih opravilih.

Želvice in ribič Filip

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Irena Pelko.

Toplega majskega dne smo se z otroci iz skupine Želvic odpravili k reki Sori. Tam smo bili dogovorjeni z RIBIČEM Filipom. Otroci so nestrpno čakali in tekali na breg Sore preverjat, če naš ribič mogoče že prihaja. V trenutku, ko so v zeleni obleki in nenavadnih škornjih zagledali ribiča ter v njem prepoznali Filipa (našega hišnika iz vrtca, ki ga otroci dobro poznajo) se je veselje zarisalo na njihovih obrazih. Otroci so komaj čakali, da vidijo njegovo ribiško opremo (opazili so, da ima škornje in hlače vse v enem), zanimive so se jim zdele vabe različnih oblik, največji vtis pa je naredila velika ribiška palica. Filip je stopil v vodo in začel loviti ribe. Z otroci smo se posedli na tla in zagrizli v jabolka. Ni minilo dolgo časa, ko nam je Filip iz vode potegnil ribo, pravega LIPANA. Ribo smo si pogledali čisto od blizu in nekateri so jo celo pobožali. Zatem je Filip ribo nežno spustil nazaj v vodo, da je lahko hitro zaplavala nazaj v globino.
Nato so tudi otroci dobili svoje »ribiške palice« in igra se je začela. »Ribiške palice« so vihteli po zraku in metali svoje vabe v vodo. Slišali so se vriski in zabavni komentarji malih ribičev, ki so se trudili ujeti največjo ribo… Otroci so se tako doživeto igrali vse dokler jih nisva prekinili, ker smo se morali vrniti v vrtec, kjer nas je že čakalo kosilo.
V spominu mi je ostal komentar fantka, ki je ob odhodu v roki držal podolgovat kamen in rekel: »Ribi še oči najdem in jo nesem domov« meni in Heleni je pričaral nasmeh na obraz in občutek zadovoljstva, da smo se imeli res lepo in veliko doživeli v tem dopoldnevu z ribičem Filipom.

 

Peti video sklic z Litvo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Mednarodni projekt Pomahajmo v svet se počasi zaključuje. Z našimi prijatelji iz Litve smo imeli že 5. video sklic. Pozdravili smo se kar v treh jezikih DOBER DAN, HELLO in LABAS. Tokrat smo drug drugemu predstavili obe himni in zastavi, saj smo v tem sklopu spoznavali Slovenijo in Litvo. Joštov očka je na srečanju zaigral največkrat predvajano skladbo na svetu Golico in vsem otrokom predstavil slovensko narodno nošo, v katero je bil oblečen. Litovski otroci so nam v svojih narodnih nošah zapeli ljudsko pesem, mi pa smo zaplesali Potovanje z vlakom. Poslovili smo se v treh jezikih NASVIDENJE, BYE, BYE in IKI.

Teden igre z nestrukturiranim materialom – les

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Saša Frelih.

Drugi teden v mesecu aprilu so imele skupine drugega starostnega obdobja teden igre z nestrukturiranim materialom. Otroci v skupini Škratki so teden pričeli s spoznavanjem lesa. Tako so že znali povedati od kod pridobivamo les in se prvi dan odpravili proti Smoldnem, da bi poiskali vrbo. Drevo sva že prej opisali in otroci so ga ob poti takoj prepoznali. Odščipinili sva nekaj vej, ki so jih očistili listkov in iz njih smo v prihodnjih dveh dneh izdelali okras za na polico. Postopek izdelave si lahko ogledate na fotografijah.

Tako pa mi vidimo Poljane…

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Skupini najstarejših otrok v enoti Vila Čira čara, ki sodelujeta v mednarodnem projektu Pomahajmo v svet, sta meseca marca opazovali in spoznavali domači kraj Poljane.
Otroci so fotografirali njim pomembne zgradbe, risali Poljane, imeli fotoorientacijo in izdelali maketo kraja. Naredili so tudi zastavo občine Gorenja vas – Poljane in povedali, zakaj so jim Poljane zanimive. Naš kraj smo na 4. sklicu predstavili tudi našim litovskim prijateljem iz mesta Kaunas.
V začetku aprila smo imeli otvoritev razstave z naslovom Tako pa mi vidimo Poljane, na kateri smo prikazali vse dejavnosti, ki smo jih ob tem izvedli.

Druženje na igrišču

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V tednu igre z naravnimi in odpadnimi materiali smo se v skupini Miške in Čebele dogovorili za skupno druženje na igrišču.
Za otroke smo pripravili štafetne igre, kjer smo  pripomočke za dejavnosti uporabili kar iz naravnih in odpadnih materialov. Tudi ovire, ki so jih premagovali na poligonu, so bile pripravljene iz istih materialov kot pri štafetnih igrah (stiropor, plastični koluti, tulci iz kartona,…).
Po intenzivnem tekmovanju in navijanju za vse, so se otroci zaigrali še po svojih željah in uživali v medsebojnem druženju.

Na obisku pri gosenicah – Lovski dom

V sredo, 12. aprila so se otroci skupina Ribice odpravile na obisk k prijateljem v Lovski dom. Tam je potekalo druženje. Otroci, ki gredo jeseni v šolo so nam pripravili kratek program v katerem so nam zapeli nekaj pesmic. K sodelovanju so povabili tudi nas. Skupaj smo zarajali in zaplesali ob znanih pesmicah. Druženje smo zaključili ob igri z nestrukturiranim materialom in pogostitvijo.

Dan mladinske književnosti

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Špela Dolinar.

Začetek meseca aprila smo tudi v vrtcu Agata praznovali dan mladinske književnosti. Otroci prvega starostnega obdobja so prisluhnili pravljici Anje Štefan, Bobek in barčica in se kasneje lotili še delavnice z ustvarjalnim pridihom. Njihovo umetnijo si starši lahko ogledate razstavljeno na spodnjem hodniku. Otroci drugega starostnega obdobja pa so prisluhnili pravljici slovenske avtorice Svetlane Makarovič z naslovom Veveriček posebne sorte. Otroci so po pravljici nadaljevali z delavnico in razmišljanjem ter zavedanjem, da so vsi nekaj posebnega. Enake naloge so se lotili tudi otroci iz vrtca v Javorjah. 

Smetko, ki je postal čistko

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Irena Pelko.

V toplih marčevskih dnevih smo se otroci in vzgojiteljici iz skupine Želvic pogovarjali o odpadkih. Iskali smo primerne smetnjake za določene odpadke v vrtcu in Poljanah,  prebirali smo knjige z ekološko podlago, pobirali smeti, sledili odpadkom iz naše igralnice in veliko časa preživeli v gozdu in na travnikih.
Ob vsem tem pa se nam je vsake toliko časa pridružila lutka, ki smo jo poimenovali Smetko. Smetko se ni primerno obnašal v gozdu niti v vrtcu: kričal je, da je preplašil vse gozdne živali, odmetaval je smeti vsepovprek, bil je nesramen in ni se zmenil za opozorila otrok, ki so mu govorili, naj ne onesnažuje narave, naj ne kriči, naj ne odvrže vrečke po prvi uporabi, ampak naj jo shrani… Skratka, Smetko je bil vse prej koti zgled primernega obnašanja  in skrbi za okolje. Skupaj z otroci smo ugotavljali, kaj Smetko dela narobe in skušali za njim popraviti storjene napake.
Nekega dopoldneva smo  na gozdni jasi zaslišali tiho cviljenje in jok našega Smetkota. Pristopili smo bližje in povedal nam je, da ne želi biti več Smetko, da ga zaradi smeti in smradu, ki ga obkroža, ne obišče nobena žival, da je zbolel in težko diha, da  si želi spremembe, da se zaveda, da je delal narobe in se želi poboljšati. Smetko je vprašal otroke, kaj lahko stori in ti so mu odgovorili, da naj pospravi vse smeti, jih primerno razvrsti v zabojnike in naj ne meče več odpadkov vse povprek. Smeti naj v prihodnje odloži v smetnjak, ali pa v žep, nahrbtnik,… Smetko je dobil v znak njegove spreobrnitve rdečo rožo za uho, otroci pa so ga poimenovali ČISTKO.
Našega Smetkota je srečala zdrava pamet in se je zamislil nad svojim početjem. Upajmo, da bo zgodba ostalih »Smetkotov« podobna in bo odvrženih smeti vedno manj oz. jih ne bo!