Pripravila vzgojiteljica Helena Oblak.

Za zaključek šolskega leta smo v skupini Zvezde pripravili razstavo. Le-ta je bila zaključek celoletnega projekta Turizmu pomaga lastna glava – Moj kraj moj chef, zato so bili vsi izdelki narejeni na temo hrane.
Čez celo leto smo v skupini imeli veliko dejavnosti na to temo. Pri tem smo imeli dva pomočnici, chefa Rozinko in Cukrčka. Skupaj smo spoznavali slovensko kulinariko: spekli smo pohorsko omleto, okušali blejsko kremšnito, bučno ter olivno olje… Sami smo tudi naredili maslo in jogurt, iz hrane, ki nam je ostala pri obrokih, pa smo naredili sladico in napolnili tortilje.
Za konec projekta smo poleg razstave morali pripraviti tudi sladico z lokalnim pridihom. Naredili smo sladico v lončku s hruškami, skuto in sirupom materine dušice.
Razstavo smo otvorili dopoldne, ko so si jo ogledali vsi otroci iz vrtca in vzgojiteljice. Popoldne pa so prišli na ogled še starši naših bodočih prvošolcev. Presenetili smo jih s kratkim programom in jih pogostili z našo sladico.

Pokaži kot diaprojekcijo

Naš hišnik Filip nas je po 17 letih dela v našem kolektivu zapustil v maju. Zdaj uživa v statusu upokojenca.
Vedno nam je pomagal in popravil vse, kar je bilo potrebno, zato smo se mu želeli malo oddolžiti. Otroci so mu narisali risbe, naredili smo mu orodje iz papirja in spesnili pesem zanj.
Sredi junija smo se vsi odpravili k njemu in ga presenetili s pesmijo zanj in skromnimi darili, ki mu bodo gotovo kar nekaj časa krasila njegov vrt.

Pokaži kot diaprojekcijo

Napisala vzg. Saša Frelih

Mamica deklice, ki obiskuje našo skupino Lončki, nas je povabila na njihovo turistično kmetijo in seveda smo se z veseljem odzvali. Otroci so bili že dan prej neučakani in se neizmerno veselili vožnje s kombijem. Polni energije so se najprej pošteno naigrali na igralih, od katerih sta jim bila najljubša velik peskovnik in zip line. Nato nas je Tinkarin ati odpeljal v hlev, kjer smo si ogledali in lahko tudi pobožali pujske, krave in teličke, dva mlada zajčka ter petelina. Kobilo Lili pa je vsak otrok lahko zajahal. Pika na i pa je bilo sladkanje s sladoledom.
Preživeli smo prekrasen dan, ki nam bo še dolgo ostal v najlepšem spominu.

Pokaži kot diaprojekcijo

Danes nas je v Pacugu prebudil sonček in z njim tudi prijetna toplota. Ker nismo želeli izgubljati časa smo se po zajtrku odpravili na plažo in Lov za skritim zakladom. Naloge so bile zanimive in prav vsem je uspelo najti zaklad, ki ga bomo s ponosom prinesli domov. Po kosilu nas je čakal težko pričakovani izlet z ladjico in obisk Akvarija v Piranu. Brez sladoleda tudi ta dan ne bi bil popoln. Po večerji smo imeli poslovilni večer, kjer smo prejeli diplome in v vodo vrgli naše biserčke. Prav lepo utrujeni se odpravljamo spat in težko čakamo na jutrišnji odhod domov.

Pokaži kot diaprojekcijo

Gusarska pustolovščina je bila danes bolj ustvarjalna. Izdelovali smo gusarske kape in okrasili prave biserčke. Ker nam je dež dopoldan malce ponagajal smo se na sprehod do Pirana odpravili po kosilu. Nekaj časa smo preživeli ob vodi, kjer smo šteli kamenčke, iskali živali in rastline ob obali. Zvečer pa smo se v skupinah pomerili v gusarskih štafetnih igrah. Igre so bile napete in polne športnega duha. Vse ekipe so bile na koncu absolutne zmagovalke.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prvi dan v Pacugu je bil zelo zanimiv. Po prihodu smo se najprej odpravili na plažo, kjer smo odkrivali pestrost naše obale in si noge namakali v morju. Ker smo že pošteno lačni smo se okrepčali in se nato odpravili na sprehod v Strunjan. Tam smo pojedli sladoled in se igrali na igralih. Večer so nam popestrile gusarke, ki so nas seznanile z gusarskimi pravili in nas naučile gusarski ples. Ravno prav utrujeni se počasi odpravljamo spat!

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Špela Toplak.

V mesecu marcu smo se v skupini Čebele pogovarjali o preteklosti. Najbolj jih je pritegnila tema o dinozavrih, izdelali smo časovni trak in se med drugim naučili ljudski ples Ob bistrem potoku je mlin. Izkoristili smo priložnost in  v sredo, 10. 3. 2021, obiskali Fortunov mlin v Hotovlji.
Na pot proti Hotovlji smo se podali kmalu po zajtrku. Otrokom sva pred odhodom pojasnili namen obiska in jim povedali, kako so včasih mleli žito. Otroci so se polni pričakovanj veselili tega dogodka. Ob prihodu v mlin nas je pričakala ga. Urša in nam na zelo prijeten način predstavila delo v mlinu nekoč. Povedala je tudi, da je bil mlin zgrajen v začetku 18. stoletja, danes pa je razglašen za spomenik lokalnega pomena. Po ogledu mlina so si otroci ogledali še dokumentaren posnetek iz Fortunovega mlina.
Za konec so se otroci zaigrali na zunanjih igralih in se okrepčali s čajem in piškoti.
Zadovoljni in polni novih spoznanj smo se vrnili v vrtec.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Jožica Maček.

Mesec marec je prvi pomladni mesec. Na sprehodih opazujemo cvetoče zvončke, trobentice, telohe, žafrane, jetrnike in mačice na drevesih. Poslušamo petje ptic, ki je vedno bolj glasno in veselo, mravlje gradijo svoja mravljišča in na cvetlicah opazimo prve čebele. Narava se prebuja iz zimskega spanca.
Ta mesec imajo svoj dan tudi ptički. Gregorjevo praznujemo 12. marca. Po ljudskem izročilu se na ta dan ptički ženijo, otrokom pa v zahvalo za skrb preko zime prinesejo darilo. V vrtcu se trudimo ohranjati stare običaje, zato smo tudi letos za otroke pripravili prav poseben orientacijski pohod.
Že navsezgodaj zjutraj so otroci našli pismo z zemljevidom, ki so jim ga prinesli ptički. V pismu so se otrokom zahvalili za skrb in jim pripravili darilo, za katero pa so se morali otroci potruditi. S pomočjo zemljevida so na petih postajah reševali različne naloge: reši uganko, posnemaj gibanje ptic, poslušaj in opazuj, spoznavaj naravo (drevo), zapoj pesmico o ptičkih.
Otroci so ob reševanju nalog uživali in se na koncu razveselili sladkega darila. Obenem pa so se razgibali in naužili svežega zraka.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je napisala vzg. Špela Toplak.

V mesecu februarju smo v skupini Čebele raziskovali pustne maske. Ker je to mesec kulture, so se otroci najprej seznanili z našo državo, himno in zastavo. Spoznali so, da je Slovenija na zemljevidu v obliki kokoške in je zelo raznolika.
Preko dejavnosti so otroci spoznali različne tradicionalne maske z različnih koncev Slovenije. Spoznali so, da je v Cerknici značilna pustna maska coprnica Uršula. Blizu nas – v Cerknem so  značilni Laufarji in škoromati na Krasu. Zelo všeč jim je bil kurent, ki so ga nekateri otroci že poznali. Ogledali so si tudi posnetek kurentovanja  s Ptuja. Všeč jim je bila njihova maska iz ovčje kože in njihovo glasno zvonjenje z zvonci okrog pasu. Vse značilne pustne maske so otroci prilepili na nemo karto Slovenije.
Tudi igralnico smo okrasili s kurenti, ki so jih otroci izdelali z odpadnega materiala. Njihovi izdelki so postali zelo zanimivi in otroci so res uživali ob izdelovanju. Na pustni torek so se maškare predstavile drugim preko video klica in se tako malo drugače predstavile prijateljem z drugih skupin.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Mateja Matjašec.

V času gradnje prizidka Vrtca Agata v Poljanah je bila v spodnji garderobi postavljena začasna montažna stena. Le-ta je bila samo grobo obdelana, zato se nam je zdelo, da deluje preveč hladno za prostore vrtca. Utrnila se nam je ideja, da z otroki izvedemo tedenski projekt »OD PRIPRAVE DO IZVEDBE« pri katerem bi sodelovali otroci 1., 2., 3. in 6. skupine.
Starše smo  na uvodnem roditeljskem sestanku seznanili z našim projektom. Prosili smo jih, da v delovnem tednu otroci v vrtec prinesejo delovna oblačila in pleskarske pripomočke. Otroci so utrjevali spretnosti samostojnega preoblačenja, spoznavali različne rekvizite in pripomočke za opravljanje poklica »PLESKAR«, ter sodelovali pri pripravi in izvedbi dela v pravem timskem duhu.
Prvi dan smo si z otroki ogledali pleskarske pripomočke, jih poimenovali in demonstrirali uporabo le-teh. Medtem sta nam hišnika Filip in Dušan že ustrezno pripravila prostor in pripravila dve vedri bele barve. Brez, da bi otroke usmerjale, so se takoj, ko so dobili v roke svoj čopič ali valjček, lotili pleskanja sten. Otrokom smo pri pleskanju pustile prosto pot, vključile smo se le proti koncu z usmeritvijo, da so pobarvali čim večji del sten. 
Drugi dan sta hišnika dokončala svoj del in na belo pobarvala tudi otrokom nedostopna mesta. Da smo nadaljevali v stilu pleskarstva smo z otroki na velike bele liste slikali z reliefnimi valjčki. Z izdelki smo okrasili igralnice in iz njih izrezali oblake za dekoracijo predelnih sten.
Tretji dan sta na vrsto za ustvarjanje prišli tudi 1. in 2., kamor so vključeni najmlajši otroci, ki so septembra prvič prestopili vrtčevska vrata. Različne motive so ustvarjali z odtiskovanjem dlani, v 3. skupini pa smo pleskali in slikali z različnimi valjčki in čopiči.
Četrti dan so se ustvarjanju priključili tudi otroci iz 6. skupine, ki so z odtisi dlani ustvarili mavrico prijateljstva. Popestrili smo jo z oblaki, ki so nastali pri slikanju s čopiči in valjčki na veliko belo podlago.
Zadnji dan so starejši otroci odstranili zaščitno pleskarsko lepilo pod katerim so se prikazali čudoviti vzorci. Otvoritev nove garderobe smo ovekovečili s fotografiranjem posamezne skupine pred svojim delom predelne stene, saj drugačne otvoritve zaradi trenutnih ukrepov nismo mogli pripraviti.
Kljub vsemu smo se pri ustvarjanju imeli zelo lepo, v prenovljeno garderobo pa je prav veselje vstopiti, pa če tudi le za kratek čas.

V tednu otroka so nam učenci pripravili glasbene urice, na katerih so otroci spoznavali različne inštrumente: prečno flavto, violino, klarinet, citre, kitaro in klavir. Učenci so malčkom predstavili svoj inštrument in nanj zaigrali različne pesmi, katerim so vrtičkarji pozorno prisluhnili. Ob poznanih pesmih so tudi zapeli ali celo zaplesali.
Skupaj z učenci smo doživeli prijetno izkušnjo, za kar se jim prijazno zahvaljujemo.

Napisala vzg. Milena Škrlec

V prvem mesecu novega šolskega leta nam je vreme postreglo z obilo lepih, skoraj poletnih dni. Tako smo prav vse dneve izkoristili za bivanje na prostem. Hodili smo na sprehode brez »bibe« in se tako navajali na hojo v parih v koloni. Veliko smo se gibali na neravnih površinah. Hodili smo po stezah, se igrali v gozdu z različnim naravnim materialom.
Vsak teden pa smo izvedli en daljši pohod. Uspeli smo priti do VISOKEGA, kjer so nas pričakale kozice, ogledali smo si velik bronast kip, pomalicali in se poigrali s peskom. Šli smo do cerkve SV. KRIŽA, kjer smo na poti v gozdu s palicami risali v mehka tla. Pot proti BRDAM je bila strma, a smo jo zmogli. Na jasi smo iz različnega naravnega materiala izdelovali potičke. Na poti čez Kovček proti VINHARJEM pa smo opazovali različna drevesa, nabirali gozdne plodove in liste. Pri povratku smo se ustavili še na vrhu hriba, od kjer smo imeli lep pogled na Blegoš. Na zadnji septembrski dan smo se povzpeli še na KOSMOV GRIČ, pregnali meglo in se pozabavali ob lovljenju mehurčkov.
Bivanje na prostem nam daje občutek ugodja, dobrega počutja in nudi veliko možnosti za učenje.

Zapisala Špela Dolinar

Ker smo v tej korona krizi že tako veliko časa zunaj, sva se odločili, da zunaj izpeljeva še eno presenečenje za otroke. V skupini imava deklico, katere ati zna leteti z padalom. Tudi na njeno željo smo ga povabili in on se je z veseljem odzval. Pričakali smo ga na travniku na koncu Poljan, kjer je otrokom razkazal vso opremo, ki jo potrebuje. Najprej so otroci zapičili v zemljo palico z trakom, da smo lahko opazovali ali piha veter in iz katere smeri piha. Otroci so mu pomagali razgrniti tudi padalo. Padalo so tipali in opazovali iz česa vsega je sestavljeno. Bili so povsem očarani, ko jim je Simon pokazal padalski “voki toki”, kje se skriva rezervno padalo, čelado, vrvi za gas,… Največje doživetje pa je bilo, ko se je Simon povsem oblekel in se s padalom čez ramo podal na vrh travnika. Otroci so ga ves čas opazovali. Ko je poletel nad otroki je bila na travniku popolna tišina. Le tej je sledilo močno ploskanje. Otroci so bili navdušeni. Na koncu so Simonu pomagali pospraviti padalo in ga odnesti do njegovega avta.

Skupaj z Simonom smo preživeli lepo dopoldne v naravi, za kar se mu vsi skupaj res iskreno zahvaljujemo. Seveda se veselimo še kakšnega podobnega srečanja.

Pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Za zaključek vrtčevskega leta, smo se odpravili na pohod v Srednjo vas, kjer smo se še zadnjič  srečali s čebelami. Anamari in mamica Martina sta nam pokazali nakladne panje, ki so jih otroci prvič videli od blizu in opazovali kako se tak panj sestavi v celoto. Uživali so v opazovanju in božanju kokoši svilenk ter pobiranju jajc in hranjenju kokoši. Ogledali smo si še gredico z medovitimi trajnicami in panj za  žuželke. Pred slovesom nas je Anamari presenetila z osvežilnim posladkom, sladoledom. Skupaj smo preživeli prijetno in poučno dopoldne.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek pripravila vzg. Jožica Maček.

Otroci in vzgojiteljice iz dislocirane enote Poljane 59 smo vključeni v projekt Turizmu pomaga lastna glava z naslovom Medeni festival. Skozi šolsko leto smo preko različnih dejavnosti spoznavali čebele, njihov način življenja, njihove pridelke in njihovo pomembno vlogo za vsa živa bitja in se usmerjali v aktivno delovanje za njihovo ohranitev. Svoja pridobljena znanja smo želeli deliti s svojim prijatelji iz centralnega vrtca.
Za starejše otroke smo pripravili šest postaj s preprostimi nalogami, ki so bile označene na postajah. Za lažjo orientacijo so dobili zemljevid z nalepkami. Po opravljeni nalogi na vsaki postaji, so na posebno mesto nalepili čebelico.
Na prvi postaji otroci so rešili uganko o čebeli in rešitev ponazorili z gibanjem in glasom.
Na drugi postaji je vsak otrok na travniku nad  stopil do cvetlice na palčki, prisluhnil brenčanju ter poiskal in opazoval čebele.
Na tretji postaji so otroci  počepnili, zamižali in prisluhnili skladbi »Čmrljev let« in po poslušanju komentirali slišano.
Na četrti postaji so opazovali, poslušali in poimenovali  drevo pod katerim so stali in razmišljali kakšno medičino čebele nabirajo na cvetovih lipe.
Na peti postaji so si ogledali  opazovalni panj z matico, troti in čebelami delavkami in razmišljali o pomenu čebel za ohranitev življenja na zemlji.
Na šesti postaji so opazovali  čebelje pridelke in izdelke – med, cvetni prah, vosek, propolis, satje z medom in ognjičevo mazilo in si ogledali čebelnjak iz odpadne embalaže, ki so ga izdelali otroci, ki sodelujejo v projektu. Vsi panji so bili okrašeni s panjskimi končnicami, ki so jih sami ustvarili.

Za mlajše otroke smo pripravili bolj enostavne dejavnosti, ki so bile prilagojene njihovi starosti.
Mlajši otroci so imeli medeni sprehod s tremi postajami. Vsaka skupina je dobila svoj zemljevid z nalepkami.
Na prvi postaji otroci so spoznali čebelarko in ji pokazali kako letajo čebele.
Na drugi postaji so si ogledali  opazovalni panj s čebelami.
Na tretji postaji so opazovali čebelje pridelke in izdelke – med, cvetni prah, vosek, propolis, satje z medom in ognjičevo mazilo.
Za uspešno izvedene naloge so si vsi otroci prislužili medene nagrade.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Na Gregorjevo, 12. marca se nam ptički zahvalijo, ker jim pomagamo preživeti zimo.
Tudi letos je bilo tako. V enoti Vila Čira čara so nam ptički v svoji hišici pred oknom pustili pismo. V njem je bil zemljevid s postajami, kjer so  čakale naloge, ki so nas popeljale do darila, s katerim so se nam ptički  zahvalili za pomoč. Na vsaki postaji so otroci spoznali eno ptico in rešili nalogo.  Spoznali so pet ptic, ki so značilne za naše kraje: vrabca, kosa, žolno, taščico in sinico. Na postajah so prepevali pesmi, opazovali drevesa, poslušali zvoke iz narave in petje ptic, reševali uganke in se dobro razgibali.  V parku nas je čakalo presenečenje. Vsak otrok je dobil vrečko z bombončki. Darila so bili otroci veseli. Obljubili so, da bodo tudi naslednje leto skrbeli za ptičke.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Jožica Maček.

V četrtek 5. marca so  otroci iz skupine Čebele vsem vrtičkarjem pripravili predstavo  Zrcalce. Otroci so že v novembru za bralno značko prebrali slikanico z naslovom Zrcalce. V vrtcu so vsebino zgodbe doživeto opisovali svojim prijateljem, zato smo se odločili, da se naučijo besedilo in jo predstavimo še ostalim otrokom. Izdelali smo pokrivala in medvedovo hišo.  Ker je v skupini 11 otrok, smo vloge razdelili med vse otroke. Nekateri so imeli vlogo igralcev, drugi vlogo glasbenikov in prav vsi so bili zelo pomembni.
Otroci, ki so si ogledali predstavo, so naše Čebele nagradili z močnim aplavzom.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala Tina M. Rozinger

V mesecu februarju smo se skupina Žirafe in Čebele prijavile na natečaj Eko paket. Preden smo začeli nabirati ideje smo si najprej ogledali Eko film o recikliranju embalaže, da smo dobili boljši vpogled za našo nalogo. Najprej smo morali zbrati dovolj tetrapakov in prva naloga je bila zelo hitro opravljena. Ob zbiranju odpadne embalaže in zlaganju na kup so otroci prišli na idejo, da bi izdelali čebelnjak. Ker so posebnost slovenskega čebelnjaka panjske končnice, je vsak otrok z barvicami  narisal svojo panjsko končnico. Na tetrapake so nalepili panjske končnice in jih sestavili v celoto – čebelnjak. Ostalo embalažo smo porabili za izdelavo strehe. Otroci so svojo kreacijo poimenovali Veseli čebelnjak.
Med samim procesom izdelave so otroci spoznali poklic čebelarja, sestavo panja, življenje čebel, funkcijo čebelnjaka, se naučili pesem in ples o čebelah in še veliko zanimivih stvari.
Izdelek bomo ob koncu šolskega leta razstavili na našem »Medenem festivalu« v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava.

Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzg. Irena Pelko.

Vsi, majhni otroci in nekoliko večji radi gledamo risanke. Spravljajo nas v smeh, burijo našo domišljijo in spreminjajo nemogoče v mogoče, oživijo palčke, princese, dobre in slabe… skratka so velik del našega otroštva.
Ker je omenjena tema nam vsem blizu in bi se lahko z otroci o njej pogovarjali v nedogled, smo se v skupini DINOZAVRI odločili, da risanke raziščemo bolj pod drobnogledom.
Ugotavljali smo:
– katere risanke so gledali  naši starši in katere risanke gledajo danes otroci,
– ogledali smo si film kako nastane animirani film,
– kakšno opremo potrebujemo za izdelavo risanke,
– prepoznavali smo risanke preko poslušanja glasbenega ozadja risanke,
– se pogovarjali o tem na katerih napravah lahko gledamo risanko (TV, računalnik, telefon, tablica, diaprojektor, kino) in si jo tudi ogledali,
– spoznavali pravila obnašanja v kinu,
– spoznavali nove pojme (scenarij, scena, posnetek, montažna soba, kamera, ….),
– poslušali in bili pozorni na glasbeno podlago v risanki,
– is zamislili scenarij za svojo risanko, ga ilustrirali,
– ustvarili sceno za risanko,
– rokovali z vsemi potrebnimi elementi, pripomočki za izdelavo risanke (telefon, stojalo, sprožilec, magnet, figure, scena,…),
– sestavili film v stop motion tehniki,
– ustvarili glasbeno podlago za risanko (z malimi instrumenti, zvoki svojega telesa in vsakdanjimi predmeti),
– izdelali vstopnice za gledalce v kinu,
– pripravili prostor – kino,
– povabili starše na  premierno predstavo naše risanke – Medo ima družbo.
Na vprašanje, če nam je projekt uspel sem dobila odgovor ob pogledu na otroke, ko so svojo risanko prvič videli na velikem platnu. Njihovi obrazi so bili nasmejani, oči na široko odprte in slišali so se posamezni vzkliki: »To sem jaz narisal., To sem jaz zaigral., To je moj smeh., Atiju in mamici bom pokazala…« Bili so vidno zadovoljni in ponosni na svoje delo, to pa je bistvo, tudi našega dela, mar ne?

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Jana Kloboves.

Pokaži kot diaprojekcijo