Avtorica prispevka je vzgojiteljica Alenka Cegnar.

V hladnem, meglenem nedeljskem jutru, 13. oktobra, smo se zbrali otroci, starši, bratci, sestrice, pa še dedek in babica pri Topličarju v Kopačnici in zrli v nebo ter se spraševali,  kakšno vreme nas čaka po sobotnem deževju. Odločeni, da nam bo uspelo in se bomo imeli lepo, smo se prepeljali do bližnje kmetije, parkirali in se podali na pot proti neznanemu cilju. Pogumno in ob medsebojnem spodbujanju, pa majhni pomoči, smo premagovali breg za bregom. Otroci so neutrudno tekali po bregovih, odrasli smo jim z mlajšimi vztrajno sledili in uživali ob čudovitem pogledu na jesensko pokrajino. Dobra volja, vztrajnost, prijetna družba in sonce, ki se je počasi pokazalo izza oblakov in pregnalo meglo, so nam pomagali, da smo po vseh strminah dosegli… kucelj na višini 920m. Veseli uspeha smo dobre volje pomalicali, se »ožigosali«, poklepetali… še gasilska za konec in spustili smo se po ozki stezici v dolino – to je bila prava preizkušnja, a je vsem uspelo. Prijetno utrujeni, zadovoljni in veseli skupnega druženja, smo se v zgodnjih popoldanskih urah poslovili in razšli.

Hvala vsem družinam za udeležbo – brez vas bi nama bilo dolgčas… še posebej pa g. Irislavu Todoroviču, ki se je potrudil in organiziral res razburljiv izlet v neznano, izkušnja je nepozabna!

no images were found