Pohod na Visoko za projekt Mali sonček

Petek, 29.9.2023 je bil prekrasen dan, čeprav se je v jutranjem času motovilila gosta, nizka megla in nam zastirala čaroben pogled na naravo in okolico okoli nas. Pa nas to nikakor ni zmotilo, da se ne bi skupaj z dedki in babicam izpred parkirišča pred vrtcem Agata pri OŠ Poljane odpravili našim dogodivščinam naproti. Skupina »Miške« so poiskale svoje drage babice in dedke, se z njimi prijeli za roke, naredili varno kolono in se v pričakovanju odpravili proti cilju. Hodili smo varno, med hojo zavzeto klepetali, se spoznavali, si pomagali. Vstavljali smo se in pogledovali ali smo vsi skupaj, da smo lahko varno prečkali lokalno in glavno cesto. Bili smo zeeelo dolg sprevod, a so avtomobili potrpežljivo čakali, da se je ta kolona prestavila na varno na pločnik. Na varnem delu pločnika ob reki Poljanski Sori so se otroci ogreli s tekom, hitro hojo, ali stopali počasneje. Kakor je komu pasalo. Ves čas so bili skrbni do starih staršev, pazili nanje in oni na otroke. Na makadam poti so se s presledki gimnastično razgibali, prav tako stari starši, če je kdo to mogel in želel. Pogled na naravo okoli nas še vedno ni bil jasen, postajalo pa je topleje. Pred samim dvorcem smo se družno prijeli za roke, sklenili krog in zaigrali socialno gibalno igro: »Rdeče češnje«. Peli smo skupaj in naši glasovi so odmevali od roba gozda, nas sproščali, razveseljevali, prav tako pa nas je razveseljeval plesni gib ob petju. Zarajali in zapeli smo od začetka pa do konca rajalne pesmi. Najbolj veselo je bilo na koncu pete pesmi. Temu smo se vsi nasmejali. Sledila je malica in sokovni napitek. Pocrkljali so se tudi dedki in babice sedeč na stolih in gretju na soncu. Vsi smo bili, kot martinčki saj je sonce že prijetno toplo sijalo. Pot nazaj v vrtec je bila prehitra. Zadovoljstvo babic, dedkov in vnukov je bilo za naju vzgojiteljici nekaj najlepšega. Še naprej se bomo povezovali ob branju pravljic za naše otroke.

Zapisala: Vzg. Jana Kloboves