V sklopu Unescovega projekta: S pravljico skozi čas, ki ga razpisuje vrtec Mornarček Piran, smo se seznanili z zgodbo Velikan Vrhar. Z zgodbo smo bogatili vrednote ljudskega izročila in spodbujali brezmejnost otroške domišljije.

Obiskala nas je avtorica zgodbe Hermina Jelovčan. Otrokom treh vrtčevskih skupin (Bobri, Žabice in Miške) je v zatemnjenem knjižnem kotičku prebrala svojo zgodbo o velikanu Vrharju s Starega vrha. Otroci so poslušali doživeto pripoved gospe Hermine in si na velikem platnu ogledovali otroške ilustracije, ki jih je narisala njena nečakinja Lucija.

Nato sem gospo Hermino povabila, da obišče skupaj z otroci iz skupine Bobri tudi pravljično sobo velikana Vrharja. Tu so otroke čakali tematski kotički, ki so bili simbolično povezani z vsebino knjige. Pod mizo, pokrito z odejo, je bila skrita svetlobna kocka s plastičnimi, prosojnimi kristalčki. Kotiček je simbolično prikazoval Vrharjevo skalo, pod katero je bilo zlato in dragulji. Blazina s kockami v obliki cvetja je ponazarjala travnik. Košara s šopki zelišč in vrečkami iz blaga v katerih so bila enaka zelišča, je vabila otroke k vonjanju, prepoznavanju in iskanju parov po vonju. Komplet blazin različnih oblik in velikosti ter velika žoga, so omogočali gradnjo velikana Vrharja, kateremu so otroci lahko določili tudi izraz (žalosten, nasmejan, jezen obraz,…) in s tem določili velikanova čustva. Sobo je krasil tudi velik šotor, ovit v modre lučke. V šotoru je bila velika, talna blazina in mehke, okrasne blazine. Tu so si otroci lahko ogledovali različne slikanice o naravi ali pa si z ročnimi lutkami (deklica Jerica, oče, velikan – deček, dobra vila) še enkrat pričarali pravljični trenutek zgodbe.

Pravljična soba in zgodba Velikan Vrhar je namenjena vsem skupinam in vzgojiteljicam v vrtcu. Obiščejo jo lahko večkrat ali pa le za kratek čas. Kako pa se igra v njej razvija pa je odvisno le od njihove želje in domišljije, ki pa verjamem, da nima meja.

Zapisala: Irena Pelko