Avtorica prispevka je vzgojiteljica Jožica Maček.

Prvi novembrski četrtek so se vsi otroci iz Vile Čira Čara odpravili ogled starega mlina v Hotovljo.
Najprej jim je gospod Slavko predstavil kratko zgodovino mlina. Izvedeli so, da mimo teče potok Hotoveljščica, ki je bil nekoč Tavčarjev potok. Videli so tri mlinske kamne, kjer so mleli različna žita, vsako posebej: pšenico, koruzo in ječmen ter žita s katerimi so hranili domače živali. Ogledali so si tudi posebno napravo  stope, s pomočjo katerih je mlinar luščil kašo. V mlinu so uporabljali tudi sita za sejanje moke. Malčki so bili radovedni in so mlinarju Slavku zastavili več vprašanj. Zanimalo jih je kaj je poganjalo mlinska kolesa in na kakšen način in za kaj se uporabljajo različni predmeti, ki so razstavljeni v mlinu. Videli so načrt mlina iz leta 1923 in ugotovili, da je to zelo star načrt.
Otroci so bili navdušeni nad mlinom, saj so izvedeli veliko novih informacij in si z ogledom mlina dobili pravo predstavo o njegovem izgledu in delovanju.

Pokaži kot diaprojekcijo

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Alenka Cegnar.

V hladnem, meglenem nedeljskem jutru, 13. oktobra, smo se zbrali otroci, starši, bratci, sestrice, pa še dedek in babica pri Topličarju v Kopačnici in zrli v nebo ter se spraševali,  kakšno vreme nas čaka po sobotnem deževju. Odločeni, da nam bo uspelo in se bomo imeli lepo, smo se prepeljali do bližnje kmetije, parkirali in se podali na pot proti neznanemu cilju. Pogumno in ob medsebojnem spodbujanju, pa majhni pomoči, smo premagovali breg za bregom. Otroci so neutrudno tekali po bregovih, odrasli smo jim z mlajšimi vztrajno sledili in uživali ob čudovitem pogledu na jesensko pokrajino. Dobra volja, vztrajnost, prijetna družba in sonce, ki se je počasi pokazalo izza oblakov in pregnalo meglo, so nam pomagali, da smo po vseh strminah dosegli… kucelj na višini 920m. Veseli uspeha smo dobre volje pomalicali, se »ožigosali«, poklepetali… še gasilska za konec in spustili smo se po ozki stezici v dolino – to je bila prava preizkušnja, a je vsem uspelo. Prijetno utrujeni, zadovoljni in veseli skupnega druženja, smo se v zgodnjih popoldanskih urah poslovili in razšli.

Hvala vsem družinam za udeležbo – brez vas bi nama bilo dolgčas… še posebej pa g. Irislavu Todoroviču, ki se je potrudil in organiziral res razburljiv izlet v neznano, izkušnja je nepozabna!

no images were found

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Mateja Matjašec.

“Mnogo cvetlic imam.”, je rekel
“Vendar so otroci najlepše cvetlice od vseh”.
(Oscar Wilde)

Dejavnosti v tednu otroka so bile prilagojene prvemu in drugemu starostnemu obdobju.
V prvem starostnem obdobju (1., 2., 3. skupina) smo se nekateri v ponedeljek, drugi v petek odpravili po sadni učni poti v Dobje ali Predmost, kjer smo si ogledali sadno drevje in poimenovali njegove plodove. V torek smo si ogledali lutkovno predstavo z naslovom Nekega deževnega dne, ki sta jo zaigrali vzgojiteljici iz 3. skupine. Posladkali smo se z bomboni in se skupaj igrali z baloni. V sredo smo se odpravili do gasilskega doma. Ogledali smo si tovornjake s prižganimi opozorilnimi lučmi in sireno, si nataknili gasilske čelade in se z zalivanjem trave preizkusili kakšni gasilci bi bili. V četrtek smo imeli dan odprtih vrat. Skupaj smo se zbrali na hodniku in ob otroških pesmicah skupaj rajali in se družili. Peta dejavnost pa je bila kuharska delavnica. V 1. skupini smo pripravljali smoothie iz sadja, mleka in piškotov, v 2. skupini skuto s sadjem v 3. skupini pa smo si pripravili sadno kupo.

V drugem starostnem obdobju (4., 5., 6., 7. skupina)so bile nekatere dejavnosti malo drugačne. Prav tako kot mlajši smo obiskali gasilce in imeli dan odprtih vrat za druženje z drugimi skupinami. Odšli smo tudi na sprehod po sadni učni poti Agata. V ponedeljek in torek smo imeli bralne urice z učenci OŠ. Z ugankami so nas popeljali po šoli, da smo našli skriti zaklad – knjigo. Skupaj smo šli v knjižnico, kjer nam jo je knjižničarka prebrala. Dve skupini sta imeli en dan v tednu dan domače igrače, dve skupini pa sta obiskali kino Agata, kjer so si ogledali Zverinice iz Rezije.
V Vili Čira Čara smo se prav tako odpravili po sadni učni poti, kjer smo spoznavali sadna drevesa in njihove plodove ter ugotavljali njihovo starost, obiskali gasilce in imeli bralne urice z učenci OŠ. En dan smo imeli kuharsko delavnico, kjer smo pripravljali skutin namaz z drobnjakom in vrtno krešo. Za dan odprtih vrat pa smo se s kombijema odpeljali v Javorje na obisk k prijateljem v vrtec. Ogledali smo si predstavo Zrcalce, se skupaj naučili pesem Ko si srečen in se igrali gibalne ter rajalne igre.

no images were found

Prispevek pripravila vzgojiteljica Alenka Cegnar.

30. 9. – 2. 10. 2013

V preteklem šolskem letu smo si s  sodelovanjem v natečaju »Po Kekčevih stopinjah do novih znanj« prislužili nagrado – bivanje na naravoslovnem taboru v Logarski dolini… in prišel je čas, da jo izkoristimo! Skrbno smo načrtovali in se pripravljali: izdelali smo plakat naše poti in načrtovanih dejavnosti, se dogovorili, kaj potrebujemo, se urili v zlaganju oblačil in oblačenju vzglavnika… Bili smo pripravljeni…

1.  dan:
Nestrpno smo po zajtrku v vrtcu pričakovali prihod našega kombija…in, kljub temu, da je deževalo, smo se veselili novih doživetij. Natovarjanje prtljage je bil mačji kašelj, pot se je pa kar vlekla… še dobro, da smo se peljali tudi po avtocesti, kjer smo lahko »dirkali«. Po Logarski dolini smo navdušeno opazovali trope ovac, ki so se pasle na travnikih.
Končno, po dveh urah in pol, ob 11:10 prihod do penzion. Otroci so planili na malico, ki nas je čakala: domači rogljički in čaj.
Razporedili smo se po sobah, si postlali (prav vsak otrok je oblekel svoj vzglavnik  – vaja v vrtcu je delovala!). V pritličju so z Alenko bivali: Ajda, Gašper, Maks, Jaka, Sara, Ester, Tjaša in Nika, v 1. nadstropju pa z Damjano Filip, Tjaš, Nina, Neža, Žan, Doroteja in Aljaž.
Do kosila smo se namestili in že spoznali igralnico (polno založeno z igračami, igrami in knjigami – kako zanimivo!!!).
Ob 12:30 nas je čakalo kosilo: goveja juha z rezanci, riž, puran v smetanovi omaki in solato – vsak otrok je dobil svojo skledico … in ob koncu kosila so bile vse prazne!!!  Po kosilu nas je Ajda posladkala  z bombončki!
»Počivali« smo do tretje popoldn, ko nas je obiskala pastirica Mica.
Med njenim obiskom je zmanjkalo elektrike, kar pa se v teh krajih sploh ne dogaja tako redko (predlagali smo sveče).
Spoznavali smo, kje dobimo volno, kako jo »pridelujejo«, predelujejo in jo polstijo: izdelali smo polsteno milo in prtiček – kako prijetno in zabavno se je bilo igrati z milnico in volno!!!
Nato smo se, kljub ne najbolj prijaznim vremenskim razmeram, saj je pršel mrzel dež, opremljeni s pelerinami in škornji odpravili na sprehod po bližnji okolici: ogledali smo si biomaso – oz. ogrevanje več objektov z lesnimi sekanci, se srečali s kokoškami, kravami, racami in kozami in spoznavali, kaj dobimo od njih, ter kakšno korist prinašajo nam.
Navdušilo nas je rastišče tintnic na travniku pred penzionom…temu smo prilagodili tudi našo igro.
Po prihodu v penzion, smo se slekli in se navdušeno in neverjetno umirjeno in prijateljsko zaigrali v igralnici do 19:00, ko nas je čakala večerja: zelenjavna enolončnica z mesom, palačinke z domačo gozdno marmelado in čaj. Mmm, kako nam je teknilo.
Potem pa PIŽAMA ŽUR: najprej smo se seveda umili in se preoblekli v pižame, potem pa ples in modna revija – same zvezde v tem deževnem večeru!
Sledila je še pravljica za lahko noč, potem pa smo popadali vsak v svojo posteljo.
Ob enajstih zvečer še vedno škrabljajo kaplje dežja po strehi. Le kakšno vreme bo jutri?!

2.  dan
Zbudili smo se v megleno, oblačno jutro, ampak vsaj dežuje ne!
Nekateri so se zbujali že ob 7:15, drugi so drnjohali skoraj do zajtrka, ampak vsi smo se udeležili zajtrka, kjer so nam ponudili čokolino/koruzne kosmiče/čokoladne luskinice… z mlekom. Ob koncu zajtrka so bile vse skodelice prazne, obrazi sitih zmajev pa zadovoljni.
Nato nam je ga. Andreja pomagala pri pripravi testa za piškote. Seveda smo si najprej umili roke, opasali predpasnike in spoznavali sestavine: moka, maslo, sladkor, jajčni rumenjaki, naribana limonina lupina… Vsak je nekaj prispeval in testo je uspelo. Iz narejenega testa smo oblikovali piškote z modelčki.
Naredili smo tudi pirin kruh: ½ kg pirine moke, ½ l radenske, 0,5-1 dcl olivnega olja, sol, vinski kamen. Vse zmešamo z mešalnikom in vlijemo v s peki papirjem oblečen model. Pečemo 1 uro pri 180 – 200°C in že dobimo zelo okusen in zdrav kruh!
Kmalu je iz kuhinje zadišalo.
Po počitku smo se odpravili na sprehod do slapišča Palenk. Spoznali smo, da to ni le en slap, ampak več slapov, poleg tega imajo pa še malo hidro elektrarno.
Ampak vse to je bilo preveč za nas, zato pa nas je navdušil ogled panoramskega zemljevida. Itak nam je že vse jasno…vam ne!
Bili smo že pošteno lačni in naši piškotki, ki smo jih spekli in topel čaj iz naših stekleničk je polepšal potepanje..
Znali smo se orientirati po smerokazih, najti pravo pot nazaj »domov, opazovali, poslušali, tipali, vonjali smo novo okolje (nabirali smo gobe, jesenske liste, tipali in ožemali mahovje). Znali smo poskrbeti za naravo (ne brcamo nepoznanih gobic, ampak jih samo občudujemo), občutili smo različne mahove.
Po vrnitvi pred penzion smo si (končno!) privoščili igro na zunanjem igrišču: hišice, igrala, oslička in žoge so nas popolnoma prevzele.
Doživetja so nas zlakotnila in kosilo: brokolijeva juha, svinjski zrezki v omaki in pečen mlad krompirček so nam napolnili želodčke, pa še Gašper nam je ponudil bombončke.
Načrtovan je bil počitek, ampak tega je bilo bolj malo, saj smo vsi takoooooo težko čakali ŠKRATA NEJKA, ki je edini škrat v pravljičnem gozdu, ki se lahko pokaže v človeški podobi! Povedal nam je, da živi visoko v gorah, poleg njega pa še druge škratovke in škratki: Storžek, pa hudi Zvonko – če te on uščipne v nogo, te vse leto boli! Popeljal nas je v pravljični gozd, kjer smo spoznavali pravljice iz slovenske in svetovne zakladnice, pa tudi, kako je treba skrbeti za gozd, kaj vse v njem najdemo, kaj nam nudi. Škratek Nejko nam je v pokušino ponudil čisto pravo škratovsko solato, ki jo je nabral kar ob potki.
S Škratkom Nejkom smo odkrili tudi čisto pravi zaklad – rulado z gozdnimi sadeži. Privoščili smo si jo s čajem po vrnitvi iz pravljičnega gozda na travniku ob igrišču. Vsem je teknilo, verjemite.
Potem pa igra na igrišču. Pred večerjo smo se igrali igri Trnuljčica in Kruh pečen.
Za večerjo smo imeli carski praženec (ali po domače šmorn) in domači jabolčni kompot. Temu je sledil pravljični kviz z ga. Andrejo in vsi smo bili zmagovalci!
Pokazali so se napori tabora. Komaj smo si uspeli umiti zobke in obrazke, se preobleči v pižame; ob 21-ih smo sladko spali vsi!!!!

3.  dan
Prebudili smo se v jasno, a zelo mrzlo jutro. Nad vršaci okoli nas so se poigravale meglice.
To jutro smo se še težje spravili iz toplih postelj kot včeraj, pa še »pokati« je treba, a Alenka in Damjana sta neizprosni – treba je poskrbeti za svoje stvari. Vse, kar smo prinesli, je treba tudi nazaj spakitari. Končno nam je tudi to uspelo.
Ob osmih nas je čakal eko zajtrk: »naš« pirin kruh, domača gozdna in slivova marmelada, kostanjev med in domača kava (ampak ne tista za odrasle!). Mmmmmm, kako je teknilo, vse smo poskusili, da smo spet imeli moči za raziskovanje pravljičnega gozda..
Tokrat nismo našli le pravljic, ampak smo preizkusili svoje zaznave na taktilni poti in iskali balvane. A veste, kaj je to? (povprašajte svoje otroke!)
Prijetno utrujeni smo se vrnili na travnik in pomalicali domači borovničev jogurt in jabolka, potem pa še enkrat prehodili »naše« poti. Tokrat smo srečali še dve svinji.
Sledilo je še zadnje kosilo in pridružil se nam je tudi naš prijazni šofer, ki nas je že prišel iskat. Potem pa prtljago v kombi, pa še mi in ADIJO Logarska dolina!
Pa še kdaj. Bilo je res lepo, nepozabno in polno doživetij…

Zahvaljujeva se vsem, ki so nam omogočili to doživetje: ga. Andreji Bizjak, njeni družini in vsem zaposlenim v penzionu Na razpotju, ki so nas navdušili s svojo prijaznostjo, dobro voljo, še boljšo hrano in vso animacijo, šoferju g. Jožetu Klemenčiču, ki nas je varno peljal tja in nazaj, predvsem pa vam, dragi starši, ki ste nama zaupali svoje otroke, ki so s to izkušnjo pridobili veliko novih znanj in izkušenj.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V vili Čira čara smo si na prvi jesenski dan, 23. septembra, skupaj z otroki iz vrtca Agata ogledali poučno prestavo vzgojiteljic Pod medvedovim dežnikom.
Sledile so delavnice iz  naravnih materialov.
V naši enoti so otroci izdelovali krompirjeve miške, ki so si jih potem privoščili za malico.
Izdelali so pihanko s tušem »golo drevo« in nastala drevesa okrasili z jesenskim listjem. V tehniki »frotaž« so z voščenkami barvali jesenske liste.
Preživeli smo prijetno in ustvarjalno dopoldne.

Pokaži kot diaprojekcijo

Septembrske dneve smo si popestrili z ogledom zanimive  razstave v Štefanovi hiši. Umetnik Matej Plestenjak je ustvaril živali in žuželke iz kosov starega orodja in zarjavelega železja. Podobe so nas pritegnile: prepoznali smo mačko, pa nosoroga, krokodila in kravo, velike žuželke pa so nas opazovale s sten galerije. Prijazni kustos nas je opozoril na kose orodja, ki jih je umetnik uporabil: zarjavela motika, veriga, lonček… Razstava nas je navdušila.

no images were found

Prispevek pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

18. septembra so se otroci iz skupin »Čebele« in »Žirafe« iz enote Vila Čira Čara odpravili na prvi pohod v okviru športnega programa »Mali sonček« proti Brdam. Pred pohodom smo obnovili pravila primernega vedenja na poti skozi gozd.

Malčki so povedali:
» V gozdu ne kričimo, ker smo tam le obiskovalci.«
» V gozdu ne mečemo kamnov.«
» Ne trgamo rož in gob.«
» Tudi trave ne mečkamo in ne brcamo gob.«

Otroci so na poti opazovali naravo, ki se preoblači v jesenska oblačila. Nabirali so želode, kostanjeve ježice in različne vejice. Videli so veliko različnih gob, med njimi tudi lesne gobe, ki pa imajo prav poseben vonj. Nadihali so se svežega zraka. Na cilju so se odžejali s tekočino in sadjem, ki so jih prinesli s seboj v  nahrbtnikih.
Sledil je še prijeten spust v dolino kjer jih je že čakalo kosilo.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila Metka Šturm.

V zadnjih tednih meseca avgusta smo vzgojiteljice otroke popeljale v različne plese in igre naše mladosti: Ali je kaj trden most, Gnilo jajce, Rdeče češnje, Slepe miši, Klavirčke prodajamo, Ura je ena medved še spi, Ob bistrem potočku je mlin, Peričice, Roke si podajmo, Lapadu, Tancalica, Ali je kruh že pečen, Gumitvist.

Tako kot nam, so se tudi otrokom te generacije stare igre zelo priljubile, zato jih moramo ohranjati, da ne bi tonile v pozabo.

no images were found

V četrtek 20. junija so vremenoslovci napovedali vroč dan. Otroci iz skupine zmaji, čebele in levčki so v vrtec prinesli kopalke in brisače in se na vrtčevskem igrišču zaigrali v različnih vodnih kotičkih.

no images were found

Pripravila vzgojiteljica Saša Frelih.

V okviru projekta Ekovrtec se naš vrtec vsako leto udeležuje tudi natečajev, ki jih razpiše Ekošola. Tako so letos nekatere skupine sodelovale v nagradnem natečaju »PO KEKČEVIH STOPINJAH DO ZNANJA«, za katerega so morale izdelati lepljenko iz naravnih materialov in blaga. Nastali so čudoviti izdelki in skupina Zmajčki z vzgojiteljicama Alenko Cegnar in Damjano Režen si je prislužila prvo nagrado! Na podelitvi nagrad, ki je potekala v grajskem parku Oranžerija v Mengšu so prejeli ček v vrednosti 1900 eur za tridnevni naravoslovni tabor na Razpotju v Logarski dolini.
Za izvirnost pa so bili nagrajeni tudi otroci iz skupine Levčki, ki so prejeli majice ter polno vrečo lepil, ki jih bodo lahko uporabili pri ustvarjanju v prihodnje.

Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzgojiteljica Danica Zorko.

V začetku junuja smo v skupini Ribice pripravili dopoldansko druženje otrok z dedki in babicami. Presenetili smo jih z igro “Živali iščejo sonce”. Druženje smo nadaljevali s prepevanjem pesmic in plesi. Ob koncu smo se posaladkali z bonboni in češnjami. Druženje je bilo prijetno in zabavno in se že veselimo ponovnega snidenja.

no images were found

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Jožica Maček. 

V ponedeljek 20. maja je na letovanje v Pacug odšlo 19 otrok s tremi vzgojiteljicami. V letovišču nas je pričakalo lepo vreme, zato smo lahko izvedli vse načrtovane dejavnosti. sprehodili smo se preko solin v Strunjan in se zaigrali na igralih. Piran smo obiskali kar dvakrat. Prvič smo se tja odpeljali s Subaquaticom. Med vožnjo smo si ogledali gojišče školjk, morsko dno in opazovali različne morske živali in rastline. V Piranu smo si ogledali muzej školjk. Naslednji dan smo se v staro mesto odpravili peš. Ogledali smo si akvarij in se sprehodili po ozkih piranskih ulicah. V Pacugu sta nas obiskali dve gusarki Vesla Tesla in Zvita Nakita. Pomagali sta nam narediti gusarske kape in gusarske preveze. Naučili sta nas gusarsko pesem. Skupaj smo iskali skriti zaklad, ki smo ga na koncu vrgli v morje in si zaželeli kaj lepega. Ustvarjali smo v Morski pobarvanki. Tudi letos na nas niso pozabili pacuški škrati. Prav vsak dan smo si privoščili sladoled.
V četrtek popoldne smo se polni vtisov vrnili v Poljane, kjer so nas nestrpno pričakovali naši starši.

no images were found

Prispevek pripravile strokovne delavke vrtca Vile Čira čara.

V enoti Vila Čira čara smo se odločili, da pripravimo regratov med. V okviru projekta Zdravje v vrtcu smo spoznali že kar nekaj zdravilnih zelišč (meta, kamilice, vrtna kreša, melisa) iz katerih smo pripravili čaje, napitek ali namaz. Zelišča smo tudi sejali in opazovali,  kako so ozelenela in rasla. S prihodom pomladi v naše kraje pa smo med prvimi znanilci zdravilnih rastlin v okolici opazili regrat. Ker nam ni uspelo pripraviti regratove solate smo se odločili, da natrgamo regratove cvetove in pripravimo regratov med. Po recepturi smo natančno odtehtali sladkor, odmerili vodo in odšteli cvetove regrata. Vse naštete sestavine smo kar nekaj časa kuhali v loncu. Naslednji dan smo regratov med namazali na prepečenec in ga okušali ter iz njega napravili tudi napitek. Večini otrok je bil med všeč, ker je prijetno sladak, nekaj otrok pa okus ni navdušil.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Silvija Pavšič.

V sredo, 8.5. smo se otroci in vzgojiteljice iz skupin Miške, Ribice in Zajčki po zajtrku zbrali v igralnici skupine Miške. Vzgojiteljice smo otrokom povedale, da bomo pripravili zeliščno čajanko in kar takoj smo se lotili priprave nanjo.
Otroci so preko svojih čutil spoznavali zelišča: drobnjak, pehtran in meliso. Vsak otrok je imel priložnost zelišče povohati, otipati, si ga ogledati in drobnjak tudi okusiti.
V velik lonec smo dali vodo in počakali, da je zavrela na kuhalniku. Nato smo vanjo vsuli meliso in jo pustili, da se namoči v vodi ter da se čaj ohladi. Medtem smo v posodo dali vse potrebne sestavine za jogurtovo pecivo z drobnjakom: jajca, olje, jogurt, moko, vanilijev sladkor, pecilni prašek, sladkor in drobnjak. Otroci so z veseljem pomagali pri mešanju testa z električnim mešalnikom. Nato smo testo dali v pekač in ga nesli v kuhinjo, kjer se je spekel.
Vmesni čas smo izkoristili za igro na igrišču. Otroci so se gugali na gugalnicah, spuščali po toboganu, igrali z žogami, tekli in se igrali igro Volk in kozlički.
Nato smo se usedli na klopi ter si privoščili zdravo malico, ki smo jo pripravili sami: jogurtovo pecivo z drobnjakom in melisin čaj. Otroci so z užitkom pojedli pecivo in popili čaj ter s tem zaključili prijetno dopoldansko druženje.

no images were found

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V četrtek 9. maja so vremenoslovci napovedali lep dan, zato so se starejši otroci iz 5. skupine odpravili na pohod na Kovček. Otroci so si na rame nadeli nahrbtnike in se polni pričakovanj odpravili na pot. Hodili smo po gozdu, opazovali živali in rastline in se ustavili pri »črnem škratu«. Naš vodič je bil Tilen, ki je to pot že večkrat prehodil. Na vrhu hriba smo pomalicali in naredili eno »gasilsko« fotografijo.

no images were found

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Tatjana Ravnikar.

Otroci iz 8. skupine »SOVICE« so ob zaključku bralnega programa »Bralne Sovice« razmišljali o tem KAJ JIM JE BILO VŠEČ V KNJIŽNICI V POLJANAH? in ZAKAJ IMAJO RADI BRALNO ZNAČKO?

NINA: Rada grem v knjižnico, ker nam tam preberejo pravljico in si lahko sposodimo knjigo.
BRINA: V knjižnico grem zato, ker so knjige super. Bernarda pa nam prinese vedno nove knjige.
LARA: Jaz rada grem v knjižnico zato, ker mi potem ati in mami prebereta knjigo.
DAVID: Rad imam bralno značko. Bernarda in mami mi bereta knjige, jest pa pol zaspim.
JAKA: Rad hodim v knjižnico, ker si lahko izberem katerokoli knjigo in jo odnesem domov.
MIHA: Rad hodim v knjižnico, ker imam rad knjige, pa hočem se tudi naučit risat sam.
LOTI: V knjižnico grem rada zato, ker je knjižničarka prijazna in ker dobro pripoveduje. Raje bi videla, če bi knjige lahko sami izbrali.
LOTI:V knjižnici je knjižničarka lepo oblečena in ima dobre knjige.
MANCA: V knjižnici mi je všeč, ker knjižničarka zelo lepo pripoveduje pravljice. Ni mi pa všeč, ker ne smemo igrat igric na računalniku.
ŠPELA: V knjižnici mi je všeč knjiga o Čarobnih vilah in ker smo si lahko izposodili veliko knjig.
JAN: V knjižnici mi je bilo všeč, ker smo poslušali pravljice. Vedno sem se nasmejal, ko nam je knjižničarka pred poslušanjem rekla, naj damo« jezičke za ograjico«. Pravljice, ki smo jih poslušali so bile dobre.
MARK: V knjižnici mi je bilo najbolj všeč takrat, ko smo se pogovarjali o starih časih. Najbolj všeč pa mi je bila knjiga Oglas za mojo mamico.
TEVŽ: V knjižnici mi je bilo všeč, ker smo sedeli na malih stolčkih in poslušali pravljice. Najboljša mi je bila knjiga Rdeča kokoška. Rad sem nesel nahrbtnik poln knjig iz knjižnice.
GABRIJEL: Najbolj zanimiva knjiga mi je bila Trije prašički. Obisk v knjižnici mi je bil včasih predolg. Bernarda nam je pokazala veliko knjig.
VASJA: V knjižnici v Poljanah sem si izposodil knjigo Pšenica je najlepši cvet. Ta knjiga ima lepo naslovnico. Zelo všeč mi je tudi knjiga Zlatolaska, to ima tudi Bernarda v knjižnici.
NIK: V knjižnici nam je Bernarda pripovedovala pravljice in veliko smo se pogovarjali o knjigah.
ERAZEM: V Poljanski knjižnici mi je všeč, ker imajo veliko knjig. Ene so dobre, pa tudi smešne. Bernarda nam je vedno dala 2 nahrbtnika knjig za v vrtec.
TIMOTEJ: Všeč so mi bile knjige in stolčki v knjižnici. Bernarda nam je zanimivo pripovedovala pravljice in se veliko pogovarjala z nami.

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jana Kloboves.

6. skupina »MEDVEDKI«, z vzgojiteljicama Jano, Lidijo in dijakinjo Klavdijo, ter s 7., 8. in 9. skupino, smo se z avtobusom in kombijem odpeljali dogodivščinam naproti. Uživali smo že na vožnji s kombijem in opazovali naravo, ki je blestela v prihajajočih barvnih odtenkih zelene barve, si ogledovali pokrajino s hišami, hribi, dolino, reko Soro in še bi naštevali.
V sami Škofji Loki smo obhodili kar tri mostove. Čez prvega »šeširski most«, smo šli na spodnjem trgu in pot nas je popeljala mimo nekdanje tovarne klobukov »Šešir« in cerkve sv. Martina čez povsem nov most nasproti avtobusne postaje, kjer je bil prelep pogled na reko Selščico in vzporeden Kapucinski most, čez avtobusno postajo, mimo pošte, vse do Name in kipa pred njo. Od tam smo se napotili nazaj do Kapucinskega mostu, dalje pod velbom hiš, po ozki ulici naravnost na »Stopnice« na sladoled in zasluženemu prvemu počitku. Z na novo nabranimi močmi smo se mimo uršulink in kapelice in debelega grajskega zidu povzpeli po urejeni poti do gradu. Ob vhodu smo si ogledali slikovno in besedilno tablo s prikazom »Po poti treh gradov« – Loškem gradu, Krancelju, Stari gradom. Prevzel nas je pogled na grajsko dvorišče. V sami notranjosti gradu je bilo toliko zanimivih eksponatov, da smo z očmi begali od enega do drugega, saj muzej obsega arheološko, zgodovinsko, kulturno – zgodovinsko, umetnostno, etnološko in prirodoslovno zbirko in s svojim delom zajema ozemlje, ki je 830 let tvorilo loško gospostvo (973 – 1803) pod oblastjo škofov iz bavarskega Freisinga.
Kot za zaključek smo prečkali dvižni most in opazovali njegovo spuščanje in dviganje, si ogledali težka železna vrata in debelo obzidje. Koliko vtisov bomo odnesli domov.
Slike bodo povedale svojo zgodbo, le oglejte si jih.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Kristina Strmec.

Tako, kot Medvedki, Sovice in Gosenice, smo se tudi Levčki na lep sončen dan odpeljali z avtobusom v Škofjo Loko. Ogledali smo si mestni trg, Loški grad ter se posladkali s sladoledom pod Homanovo lipo.

Pokaži kot diaprojekcijo