V skupinah prvega starostnega obdobja smo 12.3. praznovali Gregorjevo, dan ki naznanja prihod pomladi oz. dan ko se »ptički ženijo« in 20.3. prvi pomladni dan.

Po zajtrku sva s sodelavko po igralnicah nosili pisma, ki sta ga napisali dve ptičici Pika in Bela. To pismo je bilo prav posebno, saj je notri bila zgodbica s prav posebnim vabilom – VABILOM NA PLES PRIJATELJSTVA in pripomočki za izdelavo ptičkov, ki smo jih nato uporabili tudi za dekoracijo našega hodnika (lahko jih občudujete tudi obiskovalci našega vrtca 😊).

Otroci so s pomočjo vzgojiteljic izdelali različne ptičke in jih z vso mero skrbnosti čuvali do PLESA PRIJATELJSTVA.

Nato smo se  20.3. vsi prijatelji prvega starostnega obdobja dobili na spodnjem hodniku. Ob glasbi, rajanju in petju okrasili naš vrtec in se odpravili na sprehod v lep pomladni dan, občudovati naravo in poslušati ptičje petje.

Veselimo se lepih in toplih pomladnih dni.

Zapisala Brigita Šink

V sredo in četrtek, 26. in 27.3.2025 smo se otroci drugega starostnega obdobja odpravili v knjižnico v Sokolski dom v Gorenji vasi, kamor nas je povabila knjižničarka Bernarda. Junaki smo bili vabljeni v četrtek, 27.3. 2025

Na avtobusni postaji pri šolskem stadionu sta nas čakala dva kombija. Ko smo prispeli v Gorenj vas so bili otroci začudeni, da smo se tako malo peljali. Pred vstopom v knjižnico smo se pogovorili o kulturnem obnašanju. Knjižničarka Bernarda nas je lepo sprejela in nas povabila v kotiček, ki je namenjen najmlajšim otrokom. Otrokom je predstavila svojega pomočnika zmaja Artur-ja, ki podnevi nepremično bedi nad knjigami, zvečer pa priskoči na pomoč Bernardi in Romani pri pospravljanju knjig v knjižne police. S knjižničarko Bernardo so obnovili pravila obnašanja in rokovanja s knjigami. Otroci so bili motivirani in so aktivno sodelovali. Otrokom je prebrala pravljico Tiho, tukaj beremo, kateri so z zanimanjem prisluhnili. Skupaj so ob slikanici obnovili zgodbo.

Za konec je otroke spodbudila, da s starši pridejo v knjižnico in jih povabila k družinskemu branju. Obljubila jim je, da se v prvem razredu veseli srečanja z njimi v novi knjižnici v Poljanah.

Zapisala Damjana Režen

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupinah Junaki in Pande smo doživeli nepozaben Pižama žur, na katerega so se otroci že dolgo veselili in ga nestrpno pričakovali.

Večer smo začeli z iskanjem skritega zaklada, kjer so otroci s pomočjo različnih nalog prišli do končne nagrade. Ko so vse izzive uspešno opravili, jih je pričakal zaklad – baloni in sladki bonboni, ki so jim narisali nasmehe na obraze.

Sledilo je pravo pustolovsko doživetje, saj smo se z lučkami podali na sprehod skozi Poljane. Svetloba lučk, otroški smeh in iskrice v očeh so ustvarili prav posebno vzdušje.

Ko smo se vrnili v vrtec, so želodčki že pošteno krulili, zato smo si pripravili okusne tople kruhke, ki so nam dali energijo za nadaljevanje večera. Po večerji je sledila modna revija pižam, kjer je vsak otrok ponosno pokazal svojo pižamo.

Za vrhunec večera pa smo se prepustili plesu in zabavi v pižamah. Smeha, glasbe in veselja ni manjkalo! Po večeru polnem dogajanja smo postali utrujeni, zato smo se odpravili spat  in prenočili kar v vrtcu – kar je bila za mnoge otroke še ena čudovita izkušnja.

Pižama žur je bil večer, poln razigranosti, smeha in nepozabnih trenutkov, ki jih bomo še dolgo nosili v srcu! 💛🌙✨

Zapisala Lea Stržinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Glasna pustna glasba nas je privabila v garderobo, kjer smo imele skupine 1. starostnega obdobja skupno pustno rajanje. Najprej so se otrokom s plesom ob pesmi Maškare predstavile maškare vzgojiteljice, nato pa še vsaka skupina posamično. Bilo je pisano in živahno, kot se za pust spodobi! Vsi skupaj smo še malo zaplesali, pokali mehurčke in metali balone v zrak ter se nato v povorki odpravili po Poljanah, da bi razveselili tudi mimoidoče. Uspešno smo pregnali zimo in priklicali toplo pomlad.

Napisala vzg. Saša Frelih

Žoge velike, male, trde, mehke, takšne in drugačne všeč so nam, zato smo se odločili, da mesec februar si bomo z žogami popestrili.
Zmajčki radi se igramo, to zelo dobro znamo.
Knjiga Rdeča žoga nas je popeljala v mesec  z žogami. Večkrat smo to knjigo prebrali, da na koncu so jo otroci skoraj sami obnoviti znali. Skupaj smo spoznavali oblike, trdoto in barve žog. Ustvarjali smo z njimi in različne igre se igrali.
Porcelanaste kroglice  (frnikole) smo za ustvarjane uporabili in z njimi voščilnice za Valentinovo naredili.
Barvne žogice smo v pravilne škatle razvrstili ter z njimi se barve učili.
Od doma smo žoge nosili se z njimi igrali, metali in kotalili, kot pravi profesionalni nogometaši jih brcali in lovili.
Mesec z žogami je bil za nas pravi športni mesec z veseljem ga bomo še ponovili.

Napisala Brigita Šink

Pokaži kot diaprojekcijo

V januarju in februarju smo se v skupini »Zajčki« pogovarjali o pticah pozimi in skrbi za njih. V skupino smo povabili hišnika Dušana in Petra, ki sta nam iz lesa izdelala ptičjo hišico. Postavili smo jo na polico na terasi igralnice ter vedno skrbeli, da je bilo v njej dovolj semen. Pripravili smo tudi pogačo iz masti in semen.

Otroci so skozi okno radovedno opazovali ptice, največkrat sinice in vrabce, ki so se hranili s semeni ter prisluhnili njihovemu petju. Tudi na sprehodih so opazovali ptičje hišice, jih šteli ter se pogovarjali o razlikah.

Največ truda pa so otroci vložili v izdelavo ptičjih hišic iz različnih materialov. Pripravili smo tudi razstavo le-teh v  garderobi novega dela vrtca.

Za zaključek teme so si otroci ogledali lutkovno igrico »Razvajeni vrabček« (S. Makarovič), ki sva jim jo vzgojiteljici zaigrali s senčnimi lutkami. Tudi otroci so se lahko preizkusili v vlogi igralcev s senčnimi lutkami. 

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Barbara Primožič.

A bi se gnetli na tej metli? Tako so se spraševali: stara vešča, žaba, zelen ptič, mačka in kužek.

Februar je mineval v znamenju kulture. V skupini ježki je bil zagotovo najimenitnejši dogodek v zvezi s tem obisk Lutkovnega gledališča v Ljubljani. Na daljšo pot iz vrtca smo se odpravili prvič. Ker smo skupina zelo različnih starosti otrok (kombiniran oddelek), so se ogleda predstave udeležili starejši otroci iz skupine. Navdušeni so bili že nekaj dni pred odhodom, pa ne samo zaradi predstave, pač pa zaradi vožnje z avtobusom. Veliko otrok se je z avtobusom peljalo prvič. Seveda smo se prej pogovorili tudi o kulturnem obnašanju in lahko potrdim, da so tile naši varovanci bili za zgled tudi ostalim. Samo gledališče je že tako čarobno, čudovita predstava z lutkami pa je to čarobnost samo še stopnjevala. Ogledali smo si seveda predstavo »Bi se gnetli na tej metli«? Pravljico smo že prej prebirali v vrtcu zato jim je bila vsebina znana in so predstavo še bolje spremljali. Največje pričakovanje pa je bilo….zmaj, ki se pojavi ob koncu. Otroci so s ponosom pripovedovali, da se ga niso bali, čeprav so mislili, da se ga bodo.

Brez da bi omenili našega slavnega pesnika Franceta Prešerna seveda tudi ni šlo. Njegove pesnitve so za naše malčke še prezahtevne, so pa z zanimanjem prisluhnili mojemu pripovedovanju o Povodnem možu.

Ko smo že pri rimah in pesnitvah so pa otrokom zelo blizu kratke rime in šaljivke. V vrtcu smo zato prebirali zbirko ljudskih: Enci benci na kamenci. Vse tri dele in če bi bilo delov še več? Bi jih prebrali še več, saj se jih nikoli ne naveličajo in jih že precej znajo na pamet.

Mesec smo zaključili s še eno predstavo za vse otroke. Gostovali smo gledališče Ku-kuc s »Hišico do neba«. S čudovito igro in rekviziti so otroci glede na njihovo starost zelo dolgo držali svoj fokus. Predstava je na edinstven način vključevala dogodke in predmete, ki so otrokom poznani in so se zato zlahka poistovetili z vsebino. In kaj je bila ta hišica do neba? Vrtec seveda.

Zapisala: dipl. vzg., Špela Režen

Mesecu februarju  smo namenili več pozornosti o kulturi, plesih (polka,valček) in ljudskim običajem.

V vrtec smo povabili gospo Ani, mamo Polonce, katera nam je prikazala postopek izdelave drobnjakovih štrukljev. V skupino smo povabili tudi sovrstnike iz skupine Pande.

Po zajtrku se nam je mama Ani  v spremstvu vnukinje Polonce pridružila v igralnici. S seboj je imela košaro, v kateri je imela vse potrebne sestavine in pripomočke za pripravo štrukljev. Najprej je otrokom pokazala že pripravljeno vlečeno testo, in z njimi ugotavljala katere sestavine so potrebne za testo. Testo je položila na pomokano površino in otrokom pokazala, s čim in kako testo razvaljamo. Na razvaljano testo je pokapala stopljeno maslo, ga s pomočjo vnukinje Polonce razmazala po testu, nato sta po testu potresli še drobnjak. Testo je zvila v dolg svaljek in ga s pomočjo kuhalnice razdelila na manjše “štrukeljčke” -“povštrčke”. Otroci so navdušeno spremljali postopek in vmes postavljali vprašanja.  Ko so bili štruklji narejeni, smo jih skupaj prešteli in ugotovili, da bo dovolj za vsakega otroka. Vmes sva vzgojiteljici pripravili indukcijsko ploščo in posodo z vodo. Ko je voda zavrela, je mama Ani vodo solila in vanjo položila drobnjakove štruklje, katere smo zabelili z maslom. Med tem ko so se štruklji kuhali, smo zarajali ljudsko pesem »Jutri se bom v mesto peljau,…«. Ko so bili štruklji kuhani, smo se posedli za mizo in jih poizkusili. Glede na to, da večina otrok te jedi ne pozna, so presenetili s pozitivnim odzivom in večinoma bili navdušeni nad jedjo.

Zapisala Damjana Režen

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupini JUNAKOV smo se v tem tednu podali na raziskovanje različnih plesov, kot so polka, valček in folklorni ples. Otroci so z velikim navdušenjem spoznavali korake teh plesov in se ob tem preizkusili v plesanju. Dečki so svoja dekleta vljudno povabili na ples in skupaj smo začeli s plesnimi koraki. Smeha, radosti in plesa nam ni manjkalo!

Odločili smo se, da svojo plesno spretnost pokažemo tudi ostalim otrokom v vrtcu. Povabili smo jih na hodnik, kjer smo se zavrteli ob  polki, nato pa še zaplesali valček. Občinstvo je bilo očarano in prejeli smo velik aplavz.

Zatem smo spoznali še folklorni ples, ki sta nam ga predstavili vzgojiteljici. Ena je bila oblečena v žensko narodno nošo, druga v moško. Obleke smo si natančno ogledali in poimenovali posamezne dele oblačil. Za konec sta skupaj zaplesali še v ritmu glasbe. Otroci so ob tem ploskali in se zelo zabavali.

Zapisala: Lea Stržinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V mesecu januarju smo v skupini Palčki spoznavali elektriko. Ker si elektriko otroci težko predstavljajo, smo najprej razmislili, katere stvari potrebujejo elektriko, da jih lahko uporabljamo. Ugotovili smo, da imamo v hiši veliko različnih naprav in pripomočkov, ki jo potrebujejo za delovanje (hladilnik, telefon, računalnik, televizor, luči…).

Naslednji dan nas je na vratih pričakal znak, na katerem je pisalo, da je v naši igralnici zmanjkalo elektrike. Zjutraj, ko smo prišli v igralnico, je bila zunaj še čista tema, zato smo si prižgali svečke in se ob njihovi svetlobi igrali. Otroci so bili nad tem navdušeni in so razvili povsem drugačno igro, kot običajno.

Ugotovili smo, da se lahko s pomočjo luči  igramo tudi s sencami. Igralnico smo zatemnili in z naglavnimi svetilkami pripravili nekaj različnih kotičkov: igra s senčnimi lutkami, igra s sencami različnih kock, igra s sencami svojega telesa ter reševanje učnega lista o sencah (seveda v temi).

Prav tako smo raziskovali, od kod sploh dobimo elektriko. Spoznali smo, da jo lahko dobimo s pomočjo vetrnic, mlinov na vodi in sončnih celic. Ogledali smo si fotografije ter se ob njih pogovorili, nato pa skupaj izdelali maketo.

Na sprehodih smo opazovali, kje vse najdemo znak za elektriko in kje vse elektrika potuje. Otroci so skoraj vsak dan našli kakšen nov znak, kjer se elektrika nahaja. Elektrika je del našega vsakdana, čeprav se je pogosto ne zavedamo. Skozi različne aktivnosti so otroci na zabaven način spoznali, kako pomembna je, kako jo pridobivamo in kje vse jo uporabljamo.

Zapisala: Katja Lavtar

Pokaži kot diaprojekcijo

V mesecu januarju smo se Zmajčki spoznavali s pingvini. Prebrali smo kar nekaj slikanic na to temo – Malo drugačen pingvin, Ne tako pogumen pingvin in Izgubljeni pingvinček. Otrokom se je najbolj vtisnil v spomin pingvin Piko, ki je bil malo drugačen od ostalih pingvinov. Ker pingvini živijo tam, kjer je ogromno ledu, smo se tudi sami igrali z ledom. Najprej smo si ga ogledovali, tipali, nekateri tudi okušali. Vodo smo zmešali s prstnimi barvami in jo v posodicah zamrznili, nato pa z njo barvali in na pobarvane liste nalepili pingvine. V manjše posode smo si nasuli ledene kocke in opazovali, kako so se talile. Malo smo jih tudi pomagali, tako da smo jih barvali s prstnimi barvami in nanje s kapalkami stiskali vodo. Ker je letos prednostna naloga igra, smo tudi sami naredili dve igri. Kozarčke smo spremenili v pingvine, jih sestavili v piramido in nato vanje metali žogo. Otroci so se tudi med prosto igro igrali z njimi in jih prevažali z vozili. Druga igra, ki smo jo naredili je bila s področja prirejanja barv. Otroci so metali barvno kocko in nato pingvina, ki smo ga poimenovali kar Piko, nahranili z ribo iste barve. Ker se je Piko rad spuščal po toboganu, smo tudi mi vsako igro na terasi izkoristili za to. Le da se mi, tako kot Piko, nismo spuščali po trebuhu.

Zapisala Jerca Kopač

Pokaži kot diaprojekcijo

Puste januarske dni smo v skupini ježki posvetili zdravju.  V tem sklopu smo spoznavali svoje telo, se merili in tehtali. Otroci so spoznali različne pripomočke kot sta npr. meter, tehtnica. Ugotavljali smo kaj in kako lahko merimo. S koraki smo merili igralnico, s paličicami mize, na koncu pa sva izmerili še otroke, ki so potem z zanimanjem opazovali kdo je višji in kdo nižji. Tehtali smo uteži, igrače na koncu pa z elektronsko tehtnico še otroke iz skupine.

V drugem sklopu smo spoznavali kako se zaščitimo pred mrazom, ter se učili samostojnosti pri oblačenju. Postavili smo tudi različne izzive kot npr. kdo se prej sam obleče, sami pa so si nadevali tudi rokavice na prste, kar jim je prav dobro šlo. V povezavi z oblačenjem smo spoznali pravljico Najprisrčnejši velikan in spoznali pravega velikana, ki živi v knjigi.

Sledil je še tretji sklop, kjer smo spoznavali različne vrste hrane. Katera hrana naše telo podpre in katera ni ravno najboljša, čeprav je po okusu privlačna. Ob tem smo se navezali tudi na zdravje naših zob.

Zapisala: Špela Režen

Otrokom sem med letom večkrat pripovedovala o dogodivščinah moje psičke Lori. Ko sem jih vprašala, če bi radi videli, da jih obišče v vrtcu, so se vsi navdušeni strinjali. S seboj sem prinesla tudi pripomočke in priboljške. Otroci so spoznali, da mora pes imeti vedno na voljo svežo vodo in da moramo na sprehodu v vrečko pobrati pasje iztrebke. Lori je pokazala nekaj svojih trikov, najbolj pogumni pa so jo nagradili s priboljški. Prav tako so pomagali pri krtačenju njenega kožuščka. Na sprehodu pa je prav vsak del poti peljal Lori na povodcu. 

December – to je mesec poln posebnih doživetij, igrivosti, obiskov ter druženj s skupinami našega vrtca.

Otroke je najbolj razveselil Dedek Mraz, saj je prinesel igrače, s katerimi so se zaigrali v igralnici.

Ogledali smo si praznični kino predstavi »Palčič« in »Zverjašček« (J. Donaldson), prisluhnili božični pravljici “Puhasti Niko – Božičkov maček” (L. Rowland) ter obiskali skupino »Medvedki«. Vzgojiteljici te skupine sta pripravili pravljico »Žabec pozimi« (M. Velthuijs) na podlagi ilustracij v kamišibaju.

Skupaj s skupino »Palčki« smo obiskali cerkev v Poljanah in si ogledali orgle. Na instrument so lahko zaigrali tudi otroci.

Zadnji dan pred počitnicami smo imeli praznični ples, kjer so otroci tudi prepevali na mikrofon.

Posebnost naše skupine pa je bila decembrska jelka iz odpadnih Illy posodic. V vsaki posodici se je skrival listek z naslovom ene socialne igre tistega dne. Vsak otrok je komaj čakal, da bo dan, ko bo na vrsti, da bo odprl pokrov posodice in bil vodja socialne igre.

Poleg vseh doživetij pa smo poskrbeli za novo dekoracijo igralnice ter jo odeli v zimsko idilo. Izdelovali smo voščilnice za družine otrok ter okraske, s katerimi smo polepšali našo jelko na zgornjem nadstropju. Praznične dekoracije so poskrbele tudi za nekaj skupinskih fotografij.

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Barbara Primožič.

Pokaži kot diaprojekcijo

Mesec december je mesec poln dobrih žeja, pričakovanj, lepih misli in čarobnih trenutkov. Tudi v našem vrtcu je bil  poln veselja in otroškega smeha.

Popestrili smo si ga z različnimi dejavnostmi in medsebojnim druženjem. Okrasili smo igralnice in skupni hodnik s pisanimi okraski, ki so vnesli pravo praznično vzdušje. Na hodniku nas poleg lučk in zvezd pričakuje tudi smreka, ki jo krasijo otroški okraski, narejeni z veliko ljubezni in ustvarjalnosti.

Skupaj smo plesali ob božičnih pesmih, kar nas je vse napolnilo s toplino in veseljem. Ogledali smo si odigrano predstavo vzgojitelji z naslovom Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo. Vseskozi pa smo si vzeli čas za druženje ob dnevu odprtih vrat, kjer so se otroci povezali v prazničnem duhu. Prepevali smo zimske pesmi, prisluhnili  božični pravljici Puhasti Niko in uživali v božičnem kinu ob kokicah.

Največje pričakovanje pa je bil prihod Dedka mraza, ki nas vsako leto tako razveseli in polepša čarobni december.

Otroci in vzgojiteljice vam želimo lepe prihajajoče praznike in vse dobro v novem letu! 😊

Zapisala Lea Stržinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Tudi v decembrskem času smo se (skupini: Jagode in Krtki) ponovno slišali z našimi prijatelji iz OŠ Jela Janežiča. Preko video klica smo se pozdravili in si pomahali. Nato pa vse otroke povabili k ogledu predstave s senčnimi lutkami z naslovom ROKAVIČKA. Veseli in iskreni nasmehi so se narisali na obraz otrokom, tako enim kot drugim. Za piko na i pa smo prijatelje obdarili z doma narejenimi ročnimi lutkami, ki so jih poimenovali naši otroci. Na koncu pa so nam prijatelji namignili, da je paket presenečenja že napoti tudi za nas (skupino: Jagode in Krtki). »Jej, v tem mesecu pa presenečenj res ne zmanjka! Vesele praznike!«
Zapisala: Irena Pelko

Pokaži kot diaprojekcijo

Pričel se je praznični čas, čas ki mora biti za vse nekoliko čaroben, zato smo ga želele pričarati tudi otrokom v vrtcu. Vsaka skupina drugega starostnega obdobja je izdelala okraske za na smrekico. S Katjo sva postavili smrekico in ji nadeli lučke. Uredili sva tudi dekoracijo okoli smrekice.

Zatem pa je vsaka skupina, ena za drugo prišla obesiti okraske. Otrokom je bilo to nekaj posebnega, z veseljem so obešali okraske. Nekateri so povedali, da so doma že okrasili smrekico. Napočil je veliki dan- PRIŽIG LUČK. Vsi smo se zbrali pri smrekici. Vsi otroci so radovedno zrli v okrašeno smrekico. Pričeli smo z odštevanjem- …5, 4, 3, 2, 1, LUČKEEEE, VESELJE, PLOSKANJE… Zapeli smo nekaj zimskih in božičnih pesmi. Ker pa so bili otroci tako veseli in polni energije, so tudi zaplesali in skupaj z njimi tudi me vzgojiteljice.

Mesec december je res najbolj čaroben mesec v letu, saj je takrat občutiti največ sreče, upanja in pričakovanj.

Napisala: Tatjana Tolar

Po jesenskih počitnicah nadaljujemo s spoznavanjem  in sprejemanjem drugačnosti. Otroci so v jutranjem krogu najprej prisluhnili pravljici Lev Rogi najde srečo ( Igor Prohl). Po pravljici pa je otroke v skupini obiskal medved Tonček na invalidskem vozičku, starem že več kot 50 let. Otroci so bili na začetku presenečeni, kasneje pa so si voziček dobro ogledovali. Spoznali so, da sploh ni enostavno premikanje v njem. Ker smo želeli, da se nam na sprehodu pridruži tudi Tonček, smo ves čas reševali težave, po kateri poti lahko pride iz vrtca.

» Ja sam, ki bo pa šou dol?«
»Sam po stopnicah pa nau mogu it.«
» A ga bomo nesl?«

Otroci so našli pot z dvigalom do zadnjega vhoda vrtca. Na parkirišču smo si ogledali parkirno mesto za invalide, nato pa smo Tončka želeli peljati na šolsko igrišče. Otroci so bili zelo skrbni in pozorni tudi na to, da ga nebi preveč zeblo v noge. Na igrišče nismo mogli – na eni strani so bili parkirani avtomobili, na drugi strani pa skozi vrtljiva vrata ni šlo, sosednja pa so bila zaklenjena. Kasneje so otroci hišnika vprašali, če bi nam jih lahko naslednjič odklenil. Tončka smo peljali tudi skozi šolo in na ta način našli nekaj poti, kjer bi gibalno ovirana oseba lahko vstopila v šolske in vrtčevske prostore.

Otroci so danes doživeli veliko zanimivega. Njihovi možgančki so bili polni različnih idej, predvsem pa jih je bilo najlepše videti, kako so bili skrbni do medveda. Skrbni že »samo« do plišastega medveda…

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Konec meseca oktobra je v prazni igralnici zaživela senzorna soba, ki otrokom iz celega vrtca omogoča kar nekaj prijetnih izkušenj in raziskovanj. V njej so se otroci osredotočili na svoja čutila. Dejavnosti, ki so potekale preko igre so jih vzpodbudile, da so se zavedali pomembnosti zdravja, okončin, vida,… Nič ni samoumevno. To, da smo zdravi, da imamo noge in roke, da lahko vidimo, hodimo je neskončno bogastvo. Otroci so tako preko dejavnosti dobili občutek, da lahko rišejo tudi z usti ali nogami. Risali so tudi z zaprtimi očmi.  Prav tako so z zaprtimi očmi sledili vrečkam in ugotavljali kaj se nahaja v njih. V škatli presenečenja so bili pozorni na to, kaj tipajo, kakšne oblike je predmet, ki so ga imeli v rokah, a ga niso videli. Poigrali so se tudi s sencami. Igrali so se z postavitvijo dlani, kot so jim narekovale ilustracije. Vsi zbrani so lovili list, ki je hitro drsel po steni. Pri raziskovanju so jim bile v pomoč tudi lupe. „ Slepi poligon“ je bil idealna priložnost za sodelovanje v paru in za razvijanje zaupanja. Otrok je prijatelja, ki je imel prevezo čez oči, samo z govorom peljal skozi poligon.  Še in še so otroci lahko izkusili v sobi. Bilo jim je zelo zabavno. Dejavnosti so bile take, da je bila prisotnost vzgojiteljice pomembna – kar pa je bilo otrokom tudi zelo všeč. Tako so se igrali vsi – otroci in vzgojiteljice.

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupini »Zajčki« smo spoznali dva jesenska pridelka.

Najprej so otroci spoznali koruzo in se srečali, kako ličkati koruzna zrnja. Ob tem so bili vsi zelo spretni in vztrajni. Zrnja so uporabili za igro – prelagali so jih iz lončka v lonček ali pa s pomočjo žličke. Koruzna zrnja, sicer kupljena v trgovini, pa so bila za otroke še posebno doživetje. Namreč, navdušeno so opazovali, kako smo jih spekli v aparatu za kokice, ter jih poizkusili. Spoznali pa so tudi koruzni zdrob oziroma polento, ter ga primerjali in spoznavali razlike s koruznimi zrnji. 

Vse tri buče nam je prinesel deček naše skupine. V jutranjem krogu so jih otroci tipali ter poizkušali potežkati. Sodelovali so v pogovoru, kakšne barve so ter pokazali, katera je največja oziroma najmanjša, jih prešteli…Sledilo je izdolbenje buče in otroci so radi pobirali bučna semena iz nje. Izdolbli smo dve buči, ki sva ju z vzgojiteljico Bernardo oblikovali v bučno strašilo. Posebno doživetje je bilo, ko sva vanju vstavili prižgani svečki ter  zatemnili prostor in se v takšnem vzdušju zaigrali socialno igro »Konjiček, kdo te jaha«. Buče smo opazovali tudi na sprehodih – na poljih ali pa so bile postavljene pri hišah. Pano v igralnici smo polepšali z izdelki otrok  – trganka in lepljenka buč.

Prispevek je napisala vzgojiteljica Barbara Primožič.

Pokaži kot diaprojekcijo