Mesec december je mesec poln dobrih žeja, pričakovanj, lepih misli in čarobnih trenutkov. Tudi v našem vrtcu je bil  poln veselja in otroškega smeha.

Popestrili smo si ga z različnimi dejavnostmi in medsebojnim druženjem. Okrasili smo igralnice in skupni hodnik s pisanimi okraski, ki so vnesli pravo praznično vzdušje. Na hodniku nas poleg lučk in zvezd pričakuje tudi smreka, ki jo krasijo otroški okraski, narejeni z veliko ljubezni in ustvarjalnosti.

Skupaj smo plesali ob božičnih pesmih, kar nas je vse napolnilo s toplino in veseljem. Ogledali smo si odigrano predstavo vzgojitelji z naslovom Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo. Vseskozi pa smo si vzeli čas za druženje ob dnevu odprtih vrat, kjer so se otroci povezali v prazničnem duhu. Prepevali smo zimske pesmi, prisluhnili  božični pravljici Puhasti Niko in uživali v božičnem kinu ob kokicah.

Največje pričakovanje pa je bil prihod Dedka mraza, ki nas vsako leto tako razveseli in polepša čarobni december.

Otroci in vzgojiteljice vam želimo lepe prihajajoče praznike in vse dobro v novem letu! 😊

Zapisala Lea Stržinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Tudi v decembrskem času smo se (skupini: Jagode in Krtki) ponovno slišali z našimi prijatelji iz OŠ Jela Janežiča. Preko video klica smo se pozdravili in si pomahali. Nato pa vse otroke povabili k ogledu predstave s senčnimi lutkami z naslovom ROKAVIČKA. Veseli in iskreni nasmehi so se narisali na obraz otrokom, tako enim kot drugim. Za piko na i pa smo prijatelje obdarili z doma narejenimi ročnimi lutkami, ki so jih poimenovali naši otroci. Na koncu pa so nam prijatelji namignili, da je paket presenečenja že napoti tudi za nas (skupino: Jagode in Krtki). »Jej, v tem mesecu pa presenečenj res ne zmanjka! Vesele praznike!«
Zapisala: Irena Pelko

Pokaži kot diaprojekcijo

Pričel se je praznični čas, čas ki mora biti za vse nekoliko čaroben, zato smo ga želele pričarati tudi otrokom v vrtcu. Vsaka skupina drugega starostnega obdobja je izdelala okraske za na smrekico. S Katjo sva postavili smrekico in ji nadeli lučke. Uredili sva tudi dekoracijo okoli smrekice.

Zatem pa je vsaka skupina, ena za drugo prišla obesiti okraske. Otrokom je bilo to nekaj posebnega, z veseljem so obešali okraske. Nekateri so povedali, da so doma že okrasili smrekico. Napočil je veliki dan- PRIŽIG LUČK. Vsi smo se zbrali pri smrekici. Vsi otroci so radovedno zrli v okrašeno smrekico. Pričeli smo z odštevanjem- …5, 4, 3, 2, 1, LUČKEEEE, VESELJE, PLOSKANJE… Zapeli smo nekaj zimskih in božičnih pesmi. Ker pa so bili otroci tako veseli in polni energije, so tudi zaplesali in skupaj z njimi tudi me vzgojiteljice.

Mesec december je res najbolj čaroben mesec v letu, saj je takrat občutiti največ sreče, upanja in pričakovanj.

Napisala: Tatjana Tolar

Po jesenskih počitnicah nadaljujemo s spoznavanjem  in sprejemanjem drugačnosti. Otroci so v jutranjem krogu najprej prisluhnili pravljici Lev Rogi najde srečo ( Igor Prohl). Po pravljici pa je otroke v skupini obiskal medved Tonček na invalidskem vozičku, starem že več kot 50 let. Otroci so bili na začetku presenečeni, kasneje pa so si voziček dobro ogledovali. Spoznali so, da sploh ni enostavno premikanje v njem. Ker smo želeli, da se nam na sprehodu pridruži tudi Tonček, smo ves čas reševali težave, po kateri poti lahko pride iz vrtca.

» Ja sam, ki bo pa šou dol?«
»Sam po stopnicah pa nau mogu it.«
» A ga bomo nesl?«

Otroci so našli pot z dvigalom do zadnjega vhoda vrtca. Na parkirišču smo si ogledali parkirno mesto za invalide, nato pa smo Tončka želeli peljati na šolsko igrišče. Otroci so bili zelo skrbni in pozorni tudi na to, da ga nebi preveč zeblo v noge. Na igrišče nismo mogli – na eni strani so bili parkirani avtomobili, na drugi strani pa skozi vrtljiva vrata ni šlo, sosednja pa so bila zaklenjena. Kasneje so otroci hišnika vprašali, če bi nam jih lahko naslednjič odklenil. Tončka smo peljali tudi skozi šolo in na ta način našli nekaj poti, kjer bi gibalno ovirana oseba lahko vstopila v šolske in vrtčevske prostore.

Otroci so danes doživeli veliko zanimivega. Njihovi možgančki so bili polni različnih idej, predvsem pa jih je bilo najlepše videti, kako so bili skrbni do medveda. Skrbni že »samo« do plišastega medveda…

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Konec meseca oktobra je v prazni igralnici zaživela senzorna soba, ki otrokom iz celega vrtca omogoča kar nekaj prijetnih izkušenj in raziskovanj. V njej so se otroci osredotočili na svoja čutila. Dejavnosti, ki so potekale preko igre so jih vzpodbudile, da so se zavedali pomembnosti zdravja, okončin, vida,… Nič ni samoumevno. To, da smo zdravi, da imamo noge in roke, da lahko vidimo, hodimo je neskončno bogastvo. Otroci so tako preko dejavnosti dobili občutek, da lahko rišejo tudi z usti ali nogami. Risali so tudi z zaprtimi očmi.  Prav tako so z zaprtimi očmi sledili vrečkam in ugotavljali kaj se nahaja v njih. V škatli presenečenja so bili pozorni na to, kaj tipajo, kakšne oblike je predmet, ki so ga imeli v rokah, a ga niso videli. Poigrali so se tudi s sencami. Igrali so se z postavitvijo dlani, kot so jim narekovale ilustracije. Vsi zbrani so lovili list, ki je hitro drsel po steni. Pri raziskovanju so jim bile v pomoč tudi lupe. „ Slepi poligon“ je bil idealna priložnost za sodelovanje v paru in za razvijanje zaupanja. Otrok je prijatelja, ki je imel prevezo čez oči, samo z govorom peljal skozi poligon.  Še in še so otroci lahko izkusili v sobi. Bilo jim je zelo zabavno. Dejavnosti so bile take, da je bila prisotnost vzgojiteljice pomembna – kar pa je bilo otrokom tudi zelo všeč. Tako so se igrali vsi – otroci in vzgojiteljice.

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupini »Zajčki« smo spoznali dva jesenska pridelka.

Najprej so otroci spoznali koruzo in se srečali, kako ličkati koruzna zrnja. Ob tem so bili vsi zelo spretni in vztrajni. Zrnja so uporabili za igro – prelagali so jih iz lončka v lonček ali pa s pomočjo žličke. Koruzna zrnja, sicer kupljena v trgovini, pa so bila za otroke še posebno doživetje. Namreč, navdušeno so opazovali, kako smo jih spekli v aparatu za kokice, ter jih poizkusili. Spoznali pa so tudi koruzni zdrob oziroma polento, ter ga primerjali in spoznavali razlike s koruznimi zrnji. 

Vse tri buče nam je prinesel deček naše skupine. V jutranjem krogu so jih otroci tipali ter poizkušali potežkati. Sodelovali so v pogovoru, kakšne barve so ter pokazali, katera je največja oziroma najmanjša, jih prešteli…Sledilo je izdolbenje buče in otroci so radi pobirali bučna semena iz nje. Izdolbli smo dve buči, ki sva ju z vzgojiteljico Bernardo oblikovali v bučno strašilo. Posebno doživetje je bilo, ko sva vanju vstavili prižgani svečki ter  zatemnili prostor in se v takšnem vzdušju zaigrali socialno igro »Konjiček, kdo te jaha«. Buče smo opazovali tudi na sprehodih – na poljih ali pa so bile postavljene pri hišah. Pano v igralnici smo polepšali z izdelki otrok  – trganka in lepljenka buč.

Prispevek je napisala vzgojiteljica Barbara Primožič.

Pokaži kot diaprojekcijo

V teh dneh je tudi v naši igralnici zadišalo po slastni bučni juhi!
Dan smo pričeli z ogledom ilustracij na velikem zaslonu in pripovedovanjem zgodbe o debeli repi. Zgodbi smo nekoliko spremenili konec tako da so kmetu iz zgodbe pomagali tudi otroci. Otroci so izruvali debelo repo. Nato smo si ogledali različno zelenjavo in jo poimenovali (krompir, zelje, korenje, repa, rdeča pesa,…). Omenili smo tudi bučo. Odločili smo se, da iz nje skuhamo juho. In tako so otroci praznili bučo, ločevali semena, rezali bučo, krompir in korenje na koščke. Otroci so opazovali kuhanje zelenjave ob tem pa mešali, vonjali,…. na koncu pa se tudi najedli zelo okusne bučne juhe.

Zapisala Irena Pelko

V letošnjem šolskem letu smo se skupini: Krtki in Jagode priključili projektu Korak k sončku. V okviru le tega smo se v torek, 2.10. z video klicem povezali z osnovnošolci iz PP 1.b, osnovne šole Jela Janežiča. Otroci so si prek klica drug drugemu pomahali, pozdravili si zapeli pesmico in bibarijo, na koncu pa si poklonili »aplavz«. Zadovoljni s sklepanjem novih poznanstev smo si obljubili, da se še pokličemo v decembrskem času in morda tudi srečamo v pomladnih mesecih.

Zapisala Irena Pelko

Pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

Za vse otroke vrtca smo v poletnem času  pripravili pester program in ga poimenovali kar Vroče dogodivščine.
Intenzivna gradnja vrtca in priporočila NIJZ sta nas spodbudila, da smo veliko časa preživeli zunaj v naravi. Hodili smo na sprehode v gozd, odkrivali nove poti in kotičke in spoznavali okolje v katerem živimo. Ob tem smo raziskovali tudi naravo in v njej ustvarjali z naravnimi materiali – peskom, mivko, vejicami in vejami, z listki in cvetovi.  Igrali smo se različne gibalne in rajalne igre in uživali v gibalnih zgodbah.  Otroke smo spodbujali k izvajanju različnih poskusov in spoznavanju lastnosti vode, opazovali in raziskovali smo sence. Opazovali smo naš mavrični vrt, ga čistili in uživali nekatere plodove. S povečevalnimi stekli smo opazovali drobne travniške živali in se jim čudili.  Malčki so sodelovali pri petju različnih pesmi, reševali uganke o poletju ter poslušali zgodbe, nekatere tudi pod krošnjami dreves. Spoznavali smo tudi živa bitja, ki živijo v morju in jih ustvarjali v različnih likovnih tehnikah in se veselili počitnic ob morju. Tik pred pričetkom Olimpijskih iger v Tokiu smo v Poljanah pred Šubičevo hišo pričakali olimpijsko baklo in jo skupaj z Emo Klinec in Niko Križnar pospremili del poti. Otroci so bili nad dogodkom navdušeni.
Ves čas smo opazovali kako raste naš novi vrtec.
Počitnice so se končale, mi pa smo  polni energije, pripravljeni na nove izzive, ki nas čakajo v novem vrtčevskem letu, v novih igralnicah in z novimi prijatelji.

Pokaži kot diaprojekcijo

• Peka kruha.
• Jahanje konja.
• Igra na igralih.
• Opazovanje čebeljega panja in seznanitev s čebelarstvom in pripomočki.
• Hranjenje koz.
• Umirjene minute v senci dreves.

Pokaži kot diaprojekcijo

• Lovec predstavi divje živali naših gozdov.
• Igra na igralnih in zipline.
• Spoznavanje sestavin in pripomočkov za peko kruha ter priprava testa za jutrišnji sveži zajtrk.
• Ogled živali v hlevu, božanje zajcev in kokoši.
• Priprava večernega kresa in rajanje ob njem.
• 

  

  

  
  

  Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzgojiteljica Helena Oblak.

Za zaključek šolskega leta smo v skupini Zvezde pripravili razstavo. Le-ta je bila zaključek celoletnega projekta Turizmu pomaga lastna glava – Moj kraj moj chef, zato so bili vsi izdelki narejeni na temo hrane.
Čez celo leto smo v skupini imeli veliko dejavnosti na to temo. Pri tem smo imeli dva pomočnici, chefa Rozinko in Cukrčka. Skupaj smo spoznavali slovensko kulinariko: spekli smo pohorsko omleto, okušali blejsko kremšnito, bučno ter olivno olje… Sami smo tudi naredili maslo in jogurt, iz hrane, ki nam je ostala pri obrokih, pa smo naredili sladico in napolnili tortilje.
Za konec projekta smo poleg razstave morali pripraviti tudi sladico z lokalnim pridihom. Naredili smo sladico v lončku s hruškami, skuto in sirupom materine dušice.
Razstavo smo otvorili dopoldne, ko so si jo ogledali vsi otroci iz vrtca in vzgojiteljice. Popoldne pa so prišli na ogled še starši naših bodočih prvošolcev. Presenetili smo jih s kratkim programom in jih pogostili z našo sladico.

Pokaži kot diaprojekcijo

Naš hišnik Filip nas je po 17 letih dela v našem kolektivu zapustil v maju. Zdaj uživa v statusu upokojenca.
Vedno nam je pomagal in popravil vse, kar je bilo potrebno, zato smo se mu želeli malo oddolžiti. Otroci so mu narisali risbe, naredili smo mu orodje iz papirja in spesnili pesem zanj.
Sredi junija smo se vsi odpravili k njemu in ga presenetili s pesmijo zanj in skromnimi darili, ki mu bodo gotovo kar nekaj časa krasila njegov vrt.

Pokaži kot diaprojekcijo

Napisala vzg. Saša Frelih

Mamica deklice, ki obiskuje našo skupino Lončki, nas je povabila na njihovo turistično kmetijo in seveda smo se z veseljem odzvali. Otroci so bili že dan prej neučakani in se neizmerno veselili vožnje s kombijem. Polni energije so se najprej pošteno naigrali na igralih, od katerih sta jim bila najljubša velik peskovnik in zip line. Nato nas je Tinkarin ati odpeljal v hlev, kjer smo si ogledali in lahko tudi pobožali pujske, krave in teličke, dva mlada zajčka ter petelina. Kobilo Lili pa je vsak otrok lahko zajahal. Pika na i pa je bilo sladkanje s sladoledom.
Preživeli smo prekrasen dan, ki nam bo še dolgo ostal v najlepšem spominu.

Pokaži kot diaprojekcijo

Danes nas je v Pacugu prebudil sonček in z njim tudi prijetna toplota. Ker nismo želeli izgubljati časa smo se po zajtrku odpravili na plažo in Lov za skritim zakladom. Naloge so bile zanimive in prav vsem je uspelo najti zaklad, ki ga bomo s ponosom prinesli domov. Po kosilu nas je čakal težko pričakovani izlet z ladjico in obisk Akvarija v Piranu. Brez sladoleda tudi ta dan ne bi bil popoln. Po večerji smo imeli poslovilni večer, kjer smo prejeli diplome in v vodo vrgli naše biserčke. Prav lepo utrujeni se odpravljamo spat in težko čakamo na jutrišnji odhod domov.

Pokaži kot diaprojekcijo

Gusarska pustolovščina je bila danes bolj ustvarjalna. Izdelovali smo gusarske kape in okrasili prave biserčke. Ker nam je dež dopoldan malce ponagajal smo se na sprehod do Pirana odpravili po kosilu. Nekaj časa smo preživeli ob vodi, kjer smo šteli kamenčke, iskali živali in rastline ob obali. Zvečer pa smo se v skupinah pomerili v gusarskih štafetnih igrah. Igre so bile napete in polne športnega duha. Vse ekipe so bile na koncu absolutne zmagovalke.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prvi dan v Pacugu je bil zelo zanimiv. Po prihodu smo se najprej odpravili na plažo, kjer smo odkrivali pestrost naše obale in si noge namakali v morju. Ker smo že pošteno lačni smo se okrepčali in se nato odpravili na sprehod v Strunjan. Tam smo pojedli sladoled in se igrali na igralih. Večer so nam popestrile gusarke, ki so nas seznanile z gusarskimi pravili in nas naučile gusarski ples. Ravno prav utrujeni se počasi odpravljamo spat!

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Špela Toplak.

V mesecu marcu smo se v skupini Čebele pogovarjali o preteklosti. Najbolj jih je pritegnila tema o dinozavrih, izdelali smo časovni trak in se med drugim naučili ljudski ples Ob bistrem potoku je mlin. Izkoristili smo priložnost in  v sredo, 10. 3. 2021, obiskali Fortunov mlin v Hotovlji.
Na pot proti Hotovlji smo se podali kmalu po zajtrku. Otrokom sva pred odhodom pojasnili namen obiska in jim povedali, kako so včasih mleli žito. Otroci so se polni pričakovanj veselili tega dogodka. Ob prihodu v mlin nas je pričakala ga. Urša in nam na zelo prijeten način predstavila delo v mlinu nekoč. Povedala je tudi, da je bil mlin zgrajen v začetku 18. stoletja, danes pa je razglašen za spomenik lokalnega pomena. Po ogledu mlina so si otroci ogledali še dokumentaren posnetek iz Fortunovega mlina.
Za konec so se otroci zaigrali na zunanjih igralih in se okrepčali s čajem in piškoti.
Zadovoljni in polni novih spoznanj smo se vrnili v vrtec.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Jožica Maček.

Mesec marec je prvi pomladni mesec. Na sprehodih opazujemo cvetoče zvončke, trobentice, telohe, žafrane, jetrnike in mačice na drevesih. Poslušamo petje ptic, ki je vedno bolj glasno in veselo, mravlje gradijo svoja mravljišča in na cvetlicah opazimo prve čebele. Narava se prebuja iz zimskega spanca.
Ta mesec imajo svoj dan tudi ptički. Gregorjevo praznujemo 12. marca. Po ljudskem izročilu se na ta dan ptički ženijo, otrokom pa v zahvalo za skrb preko zime prinesejo darilo. V vrtcu se trudimo ohranjati stare običaje, zato smo tudi letos za otroke pripravili prav poseben orientacijski pohod.
Že navsezgodaj zjutraj so otroci našli pismo z zemljevidom, ki so jim ga prinesli ptički. V pismu so se otrokom zahvalili za skrb in jim pripravili darilo, za katero pa so se morali otroci potruditi. S pomočjo zemljevida so na petih postajah reševali različne naloge: reši uganko, posnemaj gibanje ptic, poslušaj in opazuj, spoznavaj naravo (drevo), zapoj pesmico o ptičkih.
Otroci so ob reševanju nalog uživali in se na koncu razveselili sladkega darila. Obenem pa so se razgibali in naužili svežega zraka.

Pokaži kot diaprojekcijo