Polžkov kolesarski dan

Pripravila vzg. Tina M. Rozinger.

Kolo je eno najbolj okolju in zdravju prijaznih prevoznih sredstev in hkrati prvo prevozno sredstvo, ki ga otrok lahko vozi sam, zato smo v sklopu projekta Mali sonček v petek, 16. 6. 2023, izpeljali kolesarski dan v vrtcu. V samem začetku smo ponovili kaj pomeni varna vožnja s kolesom ter kaj spada pod obvezno opremo kolesa, poganjalčka ali skiroja (čelada). Vsak otrok je povedal kakšne barve je njegovo kolo ter ga z veseljem pokazal prijateljem. Na prvi “postaji” smo si nadeli čelado, ki ščiti glavo pri morebitnem padcu, ter se počasi odpeljali na vrtčevsko igrišče. Pripravili sva jim poligon – slalom vožnja, vožnja med ovirami, vožnja pod napeto vrvico ter vožnja v smeri urinega kazalca okoli igrišča. Otroci so bili zelo vešči s svojimi malimi “konjički.” Vožnjo po poligonu sva jim še malce otežili s pihanjem milnih mehurčkov. Nato sva vsem otrokom čestitava za uspešen kolesarski dan.

Tabor na kmetiji – 3. dan

Še zadnji dan našega bivanja na taboru smo se zbudili v sončno jutro. Po zajtrku so otroci zamesili testo za kruh, ki ga je gospodinja Milena kasneje spekla v krušni peči. Otroci so upoštevali vsa navodila, ki so jih dobili in se potrudili, da so naredili lepe hlebčke.
Po sladki malici – sladoledu, smo se s traktorjem odpeljali na Stari vrh v adrenalinski park. Za otroke je bila vožnja posebno doživetje. V parku so se otroci naužili gibalnih radosti in se lačni vrniliu nazaj na kosilo. Pred odhodom domov, so si ogledali kruh, ki je nastal izpod njihovih rok in ga odnesli seboj.
Tabor na kmetiji bo otrokom ostal v lepem spominu, saj so otroci v tako kratkem času ogromno doživeli. Spletle pa so se tudi lepe prijateljske vezi.
Hvala dragi starši, ker ste nam zaupali otroke.
Še posebna zahvala pa vsem sodelujočim na turistični kmetiji Pri Ožbet, ki se trudijo, da se imajo otroci in spremljevalci pri njih lepo.

Tabor na kmetiji – 2. dan

Zjutraj nas je pozdravilo sonce in nam nakazalo, da bomo preživeli zopet en lep dan. In res je bilo tako. Po zajtrku smo se odpravili na pohod na Stari vrh. Pot nas je vodila čez travnike in skozi gozd kjer smo iskali gozdne živali narejene iz lesa. Na vrhu nas je pričakala malica s katero smo si nabrali novih moči za pot v dolino. Ustavili smo se še v adrenalinskem parku in se tam pozabavali. Po kosilu smo se seznanili z delom čebelarja in pomembnostjo čebel za naš obstoj. S traktorjem smo se odpeljali na bližnji travnik in se preizkusili v grabljenju trave s katero smo kasneje nakrmili živali. Dobra večerja nam je dala moči za večerni ples v pižamah s svetilkami. Dan se je začel in končal z dobro voljo vseh. Otroci so se odpravili k počitku polni lepih vtisov celotnega dne.

Tabor na kmetiji – 1. dan

Prispeli smo srečno in polni pričakovanj na kmetijo Pri Ožbet. Pričakali so nas prijazni gostitelji in nas preko celega dne zaposlovali Otroci so se spoznali z lovcem, ki jim je povedal kar precej zanimivosti o življenju divjih živali v naših gozdovih. Veliko veselja je otrokom nudilo razprostrano igrišče in travnik. Gospodar Janez jih je popeljal s konjem in jim razkazal živali na kmetiji. Otroci so spoznali krave, koze, pujse, zajce in kokoši, pa tudi mucek jim je prišel nasproti. Popoldan so se razveselili jahanj na konju. Z gospodinjo Mileno pa so pripravili testo za kruh jutrišnjega zajtrka. Po večerji pa smo skupaj z otroki zakurili kres in zaplesali okoli njega. Dan je minil zelo razgibano in z dobro voljo vseh smo legli k počitku.

Letovanje v Pacugu, 3. del

Novo jutro nam je prineslo nove izzive, nove pustolovščine. Po zajtrku smo se odpravili v Strunjan kjer smo si ogledali soline in se seznanili z načinom pridobivanja soli . Obvezni del sprehoda je bila tudi degustacija sladoleda in igra na tamkajšnih igralih. Po kosilu je sledilo težko pričakovano kopanje v “toplem” morju in igre ob njem. Užitek otrok je bil nepopisen.
Zvečer pa so otroci zaprisegligusarsko zaprisego in dobili častni naziv “Pacuški gusar”, ovekovečen s priznanjem. Sledil je ples in še zadnjič počitek pred jutrišnjim odhodom domov.

Letovanje v Pacugu 2. del

Zbudili smo se v sončen in topel dan, ki smo ga zelo dobro izkoristili. Dopoldan smo izdelali gusarsko zastavo in iskali čisto pravi gusarski zaklad. Pri tem smo si pomagali z zemljevidom. Na poti smo reševali številne naloge. Popoldan pa smo odpluli z ladjo v Piran kjer smo obiskali tamkajšnji akvarij in se posladkali z okusnim sladoledom. Na poti nazaj so si otroci ogledali še morko dno in školjčišče Strunjan. Večer pa nam je popestril čarovnik, ki nas je obiskal v našem letovišču.
Za nami je en lep dan in že načrtujemo jutrišnje dogodivščine.
Toliko za danes, pa lahko noč vsem skupaj.

Skupina Žirafe na obisku v Polycomu

Zapisala vzg. Saša Frelih

V vrtcu Agata radi sodelujemo z lokalno skupnostjo in tako so otroci iz skupine Žirafe v mesecu maju obiskali podjetje Polycom. Prijazno so nas sprejeli ter nam pokazali kaj delajo. Otroci so bili navdušeni nad različnimi roboti, še posebej nad tistim, ki jim je po njihovem navodilu dostavil čokoladice. Poklicali so tudi robota Otta in na ekranu opazovali, kako se nam približuje. Dostavil nam je lične reklamne stekleničke. Polni navdušenja so ob povratku v vrtec povedali:

Jure P.: »Men je bil všeč robot, k ti da čokolado, pa še un stroj za flaše!«
Martin: »Jaz, k bom šel na faks, bom v Polycomu delu!«
Izak: »Fino je blo, k unga robota premikaš z ročko!«
Tadej: »V Polycomu bom delu, k bom velik. Moj Tim dela tam!«
Zala: »Spomnim se, k je robot sliku igračke.«
Jaka: »Najbolj mi je bil všeč robot, k se je notri svetilo neki rdečga in je neki sestavljal!«

Vrtec Agata na obisku v švedskem vrtcu

Pripravila vzg. Tina M. Rozinger.

V zadnjem času je vedno večji poudarek in teža na spodbujanju trajnega razvoja zato vedno več organizacij sprejema  korake za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje. Ene izmed teh organizacij so tudi vrtci, ki vključujejo trajnostni razvoj v kurikulum in vsakodnevno delovanje. S tem namenom sem preko projekta Erasmus+ obiskala vrtec Floraparkens na Švedska, kjer sem si ogledala kaj vse počnejo za spodbujanje trajnosti v njihovi ustanovi. Namen obiska in srečanja s partnerji v sklopu projekta je bil tudi primerjava trajnostnega razvoja vrtcev iz Slovenije, Švedske in Nemčije.
Vsi trije vrtci sodelujemo v projektu Erasnus+, ki je namenjen spodbujanju trajnosti in okoljske ozaveščenosti v izobraževalnih ustanovah po Evropi. V okviru tega projekta bomo skupaj s partneji naredili check listo, ki bo vrtcem v Evropi služila kot neka smerinica za spodbujanje trajnostnega razvoja, manjšanje negativnih vplivovo na okolje in izobraževanje otrok o trajnosti.
Kot prvi primer dobre prakse smo si ogledali vrtec Floraparkens, malce izven mesta Malmo. Ena ključnih pobud, ki jih izvaja vrtec, je pridobitev Zelene zastave v sklopu projekta Ekošola, ki ga izvajamo tudi v našem vrtcu Agata v Poljanah. Ekošola je program, ki je mednarodno priznan certifikacijski program, ki šole in vrtce spodbuja k ozveščanju čistejšega okolja in prijaznešnim posameznikom in ustanovam.

Za pridobitev certifikata »Zelena zastava« mora ustanova izpolnjevati številna merila, kot so zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje količine odpadkov in spodbujanje trajnostnega razvoja.
V vrtcu na Švedskem izvajajo številne pobude s katerimi so pridobili ta certifikat: recikliranje, energetska učinkovitost, trajnostni prevoz, materiali in prehrana, gozdna pedagogika in še več.
Otroci v vrtcu večji del dneva preživijo na zunanjih površinah, kjer imajo tematske kotičke npr. senzorni vrt, ograjeno športno igrišče, potke za vožnjo z vozili, peskovnik v katerem je velika lesena ladja, dva prostora za jutranji krog, hišica v kateri se otroci lahko igrajo simbolno igro: kuhinja in družina. Vzgojiteljice so povedale, da so le redki dnevi, ki jih ne bi preživeli zunaj. Otroke prav tako spodbujajo tudi k sodelovanju v dejavnostih, ki spodbujajo trajnost, kot sta vrtnarjenje in kompostiranje. Všeč so mi bili njihovi zabojniki za smeti, ki jih krasijo pošasti s svojim unikatnim imenom, npr. zabojnik za odpadke hrane je bila pošast z imenom Kompostina. Posebnost vrtca je tudi, da otroci spijo v spalnih vrečah na lesenem podestu v t.i. letnem vrtu. Spanje na svežem zraku je tudi dokaz, da vrtec spodbuja zdrav način življenja.

Zanimiva mi je bila tudi njihova jedilnica »Restaurant«, kjer si otroci lahko sami postrežejo hrano in si nalijejo pijačo. Razdelilna miza, stoli in mize so prilagojeni velikosti otrok. Menim, da v takem okolju otroci res pridobijo na samostojnosti in pozitivni samopodobi.
Velik poudarek imajo na digitalizaciji otrok in vzgojiteljic. Cilj digitalizacije je, da se otroci naučijo, da je internet dober vir informacij vendar je pomembno biti tudi ozaveščen o tem, da le te informacije niso vedno zaneslije in pravilne. Preko tablic se otroci že učijo programiranja, risanja in ustvarjajo kratke risanke ali filme. Delo vzgojiteljic kot je pisanje priprav in evalvacij, beleženje odsotnosti in prisotnosti otrok, portfolio otroka poteka vse v digitalni obliki, podobno kot beleženje pri nas kjer uporabljamo e-asistenta. Vodja vrtca je povedala, da se na vsakem koraku poskušajo izogniti paprinati obliki beleženja.
Menim, da je vrtec na Švedskem odličen primer, kako lahko vzgojno-izobraževalne ustanove vključijo trajnost v svoj kurikulum in vsakodnevno delovanje. S sodelovanjem v projektu Erasmus+ in izvajanjem projekta Ekošola so v vrtcu izkazali svojo predanost spodbujanju trajnosti in okoljske ozaveščenosti. Pri čemer se tudi v našem vrtcu Agata trudimo, da v večji meri dosegamo te cilje vendar na svojsten način.

Obisk jadralnega padalca

Zapisala vzg. Mateja Matjašec.

V začetku aprila smo v skupini Mavrice (Vrtec Agata) sončno dopoldne, brez vetra izkoristili za prav posebno srečanje. Na travniku na koncu Poljan nas je pričakal ati ene od deklic iz skupine, Simon Oblak, ki je jadralni padalec včlanjen v Društvo letalcev Kragulj Sovodenj.
Otroci so že ob prihodu opazili njegov velik nahrbtnik, tako da so z zanimanjem poslušali in opazovali opremo, ki se je skrivala v njem. Na otrokom primeren način jim je razložil uporabo radijske postaje in variometra. Poudaril je pomembnost uporabe čelade pri jadralnem padalstvu in jih opomnil na uporabo le te tudi pri kolesarjenju, rolanju in vožnji s skiroji. Pokazal nam je sedež v katerem sedi med poletom in pokazal prostor na sedežu kjer ima pospravljeno rezervno padalo. Seznanil nas je, da je najpomembnejša stvar pred poletom to, da preveri vremensko napoved. Biti mora sončno in čim bolj brez vetra.
Otroke je povabil, da mu pomagajo pri raztegovanju padala, katero je sestavljeno iz več celic, ki se ob dvigu napolnijo z zrakom in dobijo obliko krila. Prosil jih je, da so pozorni in ne premešajo velikega števila vrvic, ki so pritrjene na padalo in je pomembno, da se ne prekrižajo, saj vodijo do »gurtn«, ki so pripete na sedež. Prav vsi otroci so poslušali njegova navodila in na travniku raztegnili padalo, ki v zraku zgleda majhno, na tleh pa smo videli kako veliko dejansko je.
Tako midve, kot otroci smo komaj čakali, da Simon v ustreznih vremenskih razmerah opravi demonstracijski polet in pristanek. S težkim nahrbtnikom na ramenu se je povzpel na bližnjih hrib. Otroci navadno zelo težko čakajo na enem mestu, a tokrat zaradi pričakovanja pri tem ni bilo težav. Ko je prispel na željeno mesto in preveril, če je dobro pripet v sedežu so otroci že navdušeno ploskali in ga spodbujali. Ko je poletel so za nekaj časa obstali, ob približevanju pa se je na njihovih obrazih narisalo navdušenje in občudovanje. Ker je bila izbrana smer poleta prava, je pristal točno na travniku pred nami. Ko so se otroci nekoliko umirili od dogajanja, jih je prosil, da mu pomagajo tudi pri pospravljanju padala in ponovno so vsi brez težav prijeli za delo.
Zahvalili smo se Simonu in se polni novih vtisov odpravili nazaj v vrtec. Tako otroci, kot midve bomo sedaj jadralne padalce v zraku opazovali še z drugačnimi očmi kot prej.

Skakalec Marcel na obisku

Zapisala vzg. Danica Zorko.

V okviru projekta “Turizmu pomaga lastna glava”, ki ga izvajamo v skupinah Žirafe in Pande, smo v vrtec povabili Marcela Stržinarja, da nam je predstavil smučarke skoke. Tudi on je obiskoval naš vrtec in se je na vabilo rad odzval. Otroke je seznanil z opremo, ki jo uporablja in načinom treninga. Otroci so mu sledili, mu zastavljali različna vprašanja in se tudi sami preizkusili v “skokih”. V trajno last nam je izročil  majico, ki jo je nosil v Planici na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Marcel, hvala za prijetno in sproščeno druženje.

Spodbujajmo prijateljstvo v 9. skupini – Miške

Napisala vzg. Jana Kloboves.

Prav vsak dan smo v igri prijatelji, prijatelji, kjer je to potrebno si izkazujemo pozornost, pomoč pa naj bo to skozi igro, z menjavanjem igrač, igralnih kotičkov, pospravljanju igrač, skrbi za higieno nosu: «Prosim prinesi mi robček ali toaletni papir, da si obrišem roke«, tega ne zmorem ali mi lahko pomagaš, dej ti bom jest zaprla zadrgo, dala kapo na glavo, glej tkole naredi, pomagala obuti čevlje, če ti ne zmoreš, roko vtakni semle pa bo šlo itd. tako otroci med otroki, vrstnik z vrstnikom. Lepa gesta, lep vzor so otroci drug drugemu. Vsak dan, čisto vsak dan se vrstijo vljudnostni izrazi: »Prosim, hvala, izvoli, ti pomagam, dej bom jest,… nasvidenje, adijo, dober dan, lepo se imej«. To so besede, ki grejejo dušo in srce in, ki nam povedo, da je tako prav in da nam te lepe besede in namen zaradi katerih jih spregovorimo in uporabljamo pomagajo biti dober, boljši, dober prijatelj v besedi in dejanju.

Telovadba z učiteljem urošem -Žirafe

Napisala vzg. Aleksandra Justin.

Ta mesec spoznavamo različne poklice, zato sva se odločili, da k sodelovanju povabiva atija otroka iz skupine, ki je učitelj telovadbe. Otrokom je najprej predstavil kaj mora učitelj telovadbe znati in kako prideš do tega poklica. Preko štafetnih iger so krepili različne spretnosti in sposobnosti: moč, hitrost, natančnost,… Otroci so v tem zelo uživali. Na koncu jim je pokazal kako se pravilno naredi preval naprej. Z njegovo pomočjo so ga vsi večkrat izvedli.
Vsem nam je gibalna urica prehitro minila.

Dan mladinske književnosti

Zapisala vzg. Katarina Špiček.

V ponedeljek, tretjega aprila, smo obeležili dan mladinske književnosti.  Otroci iz drugega starostnega obdobja so se zbrali na zgornjem hodniku. Vzgojiteljica Alenka je prebrala knjigo Fižolina.
Vsebina knjige je zelo zanimiva in poučna. Otroke spodbuja k razmišljanju, da tudi  odpadno embalažo lahko porabimo za nekaj koristnega. Zgodba govori o zajčku, ki se je pripravljal na praznovanje rojstnega dne. Našel je prazno pločevinko in jo vrgel stran. To pločevinko je našla zajčica, ki se je odpravljala na zajčkov rojstni dan. Pobrala je pločevinko in jo uporabila za vazo. Vanjo je dala rože in jih nesla zajčku za rojstni dan. Zdaj je tudi zajček videl, da je naredil narobe.
S to zgodbo smo se dotaknili tudi ekoloških tem.
Po prebrani knjigi so otroci pogledali še ilustracije in na kratko obnovili zgodbo. Na koncu pa je vsaka skupina dobila prazno pločevinko, papirnate servete, zemljo in semena. Njihova naloga je bila, da skupaj okrasijo pločevinko in posadijo semena ter opazujejo, kaj bo iz semen vzklilo.
Fižolina je prazna pločevinka, v kateri je bil fižol.

Obisk gozda z gozdarjem

Zapisala vzg. Aleksandra Frelih.

Starejše otroke iz našega vrtca je v gozd povabil gozdar iz Zavoda za gozdove, enota Poljane, g. Bogo Žun. Skupaj smo se odpravili v gozd v Dobju, kjer so otroci spoznali veliko zanimivih informacij o gozdnih živalih, drevju ter delu gozdarja. Zapomnili so si kako zvita je lisica, ki se naseli kar v jazbečev brlog. Spoznali so, da se bodo gozdne živali umaknile, ko bodo zaslišale človeka. Le če prekrižamo pot mamici z mladičkom, nas lahko napade, ker se boji za malčka. Pod lubjem so pogledali kaj naredi lubadar. Na štorih pa smo lahko prešteli koliko let je bilo staro drevo.
Ob povratku v vrtec smo v igralnici nalepili plakate, ki smo jih dobili v dar in ob katerih se otroci ustavljajo ter pogovarjajo.

Čustva

Prispevek napisala: Mateja Matjašec

Z otroki iz skupine Mavrice, smo se v mesecu marcu posvetili spoznavanju čustev. Najprej smo preko zgodbe spoznali vsa osnovna čustva (veselje, žalost, jeza in strah). Ponazarjali smo jih z mimiko obraza in držo telesa, ter pogovarjali o tem, kdaj se kako počutimo. Ob različnih ilustracijah smo imeli razgovore in sestavljali izmišljene zgodbe. Naučili smo se pesem »Ko si srečen« in na temo čustev priredili socialno igro »Plosknem z rokami«. Pripravili sva didaktičen material, kjer so otroci lahko sestavljali obraze s čustvi in jih nato risali na prazne obraze. Ob izmišljeni zgodbi smo se gibali in ponazarjali čustva.
Ko smo le ta dobro spoznali sva otrokom zaigrali lutkovno predstavo »Piščanček Pik«. Otroci so pokazali interes, da bi zaigrali tudi sami. Ker smo imeli lutke izposojene sva jih postavili pred izziv, kako bi lahko rešili težavo z lutkami. Hitro so predlagali, da izdelamo svoje. Povabili sva jih, da narišejo načrte, kako bi jih lahko naredili. Pripravili smo veliko različnega materiala in se lotili dela. Otroci so trgali, oblikovali kroglice iz krep papirja, lepili in barvali s tapkanjem.
Dnevno smo prebirali zgodbo in ko so bile lutke končane, so otroci besedilo znali že na pamet. Tako smo začeli z vajami za predstavo, katero smo nato posneli v dveh igralskih zasedbah in jo predstavili staršem na popoldanskem druženju. Zaigrali smo jo tudi prijateljem iz II. starostnega obdobja in tako zaključili s tematskim sklopom na temo čustev.

EKO projekt – VODA

Prispevek je pripravila vzg. Jana Kloboves.

Izražamo skrb za naš planet, ki se začne že v najnežnejši predšolski dobi. Voda od katere smo odvisni ljudje, živali, rastline v povezavi z neživo naravo. Z otroki smo odkrivali njen pomen na vse živo, od kje pride, kam se izliva, na kakšen način jo dobimo, v kakšni obliki, kako kroži na zemlji, kako pride v naše domove, kako potuje, da jo nalijemo v kozarec, zakaj vse jo uporabljamo,… in še in še smo bili zvedavi. Odhajali smo na sprehode, si ogledovali potok Ločilnico in ugotovili, da se izliva v reko Poljansko Soro prav tako še veliko drugih večjih in manjših potočkov, ki pridejo na plano, kot izvir nekje v hribu. Prehodili smo dolgo pot v gozd, da bi našli izvir vode, a smo spoznali, da bi morali še zelo dolgo hoditi in raziskati, kje je ta kraj od koder izvira voda. Smo pa spoznali, kako dolgo pot preteče voda, kako hitra je, hitrejša od nas, ko smo se vračali ob njenem toku vse do izliva v reko. Za boljše razumevanje smo se pogovarjali ob slikah in se odločili, da bomo zanjo skrbeli, pazili na čistočo, odlagali odpadke v koš in ne na tla kamorkoli, zapirali pipe, da voda ne bo po nepotrebnem odtekala iz pipe. Z uživanjem nje smo spoznali, da smo bolj zdravi, dobrega počutja. Če bomo skrbeli zanjo bodo v potokih, rekah, jezerih in morju lahko živele vodne in obvodne živali. Ja za vodo se bomo trudili vsak dan.

Sajenje medovitih rastlin

Prispevek je pripravila vzg. Jožica Maček.

Slovenski čebelarji se zelo dobro zavedajo pomembnosti ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj že vsaka najmanjša sprememba v njem lahko  hitro vpliva na naravo, kar med prvimi občutijo naše čebele in ostali opraševalci, zato so tudi letos organizirali »Dan sajenja medovitih rastlin« .
V ta namen nam je Čebelarsko društvo Blegoš podarilo več medovitih rastlin po naši želji: belo jelko, maline in ostrolistni javor.
Z otroki smo se o teh rastlinah najprej pogovorili. Malčki so že znali povedati, da  čebele na cvetovih ostrolistnega javorja in na malinah  nabirajo medičino. Spotoma pa  oprašijo še cvetove, na katerih do jeseni dozorijo plodovi. Tudi bela jelka je za čebelarje zelo pomembna rastlina. Ob ugodnih pogojih, čebele na jelki nabirajo mano, ki jo predelajo v hojev med. S pomočjo hišnika Dušana in Petra so otroci posadili podarjena drevesa in grmovnice.
Naš vrtec je bil del projekta »Dan sajenja medovitih rastlin«, ker poskušamo otroke že v najzgodnejšem obdobju ozaveščati o pomembnosti čebel in ostalih opraševalcev za naš planet. Obenem pa nam bodo čez nekaj let bele jelke in ostrolistni javor ponudili prijetno senco. 

“Gibalnice” v skupini Miške

Prispevek je pripravila vzg. Damjana Režen.

Šolarji so nam pod mentorstvom učiteljice Barbare Tavčar pripravili »gibalnice«, katere izvajamo v sodelovanju s šolo že nekaj let.
Z otroki smo se odpravili v veliko telovadnico, kar je za vrtčevske otroke nekaj posebnega.
Šolarji so pripravili različne postaje, poligone, kjer so otroci imeli možnost izvajanja različnih oblik gibanja. Vsako postajo so vodili šolarji, ki so otrokom podali jasna navodila in jih vodili skozi celotno gibalno dejavnost.
Premagovali so ovire, izvajali vaje za mišice rok (vlečenje lastne teže s pomočjo vrvi), plezanje po ripstolu, gibalno taktilne vaje (koordinacija rok – nog, leva- desna) , razvijanje ravnotežja, koordinacija gibov celega telesa, igra s padalom in baloni, prenašanje žog na različna mesta,…
Otroci so bili dobro motivirani, saj so po svojih močeh odlično izvajali vaje. Upoštevali so dogovorjena pravila in sledili pravilnemu zaporedju izvajanja vaj.
Pokazali so svojo sproščenost, voljo, vztrajnost in veselje do športnih aktivnostih.

Pomladno srečanje s starši v skupini Miške

Prispevek je pripravila vzg. Damjana Režen.

Mesec Marec je prvi pomladni mesec, zato smo se v vrtcu odločili, da povabimo starše skupaj z otroki na popoldansko druženje.
Otroci so se staršem predstavili preko video posnetka, kjer so jim pokazali kako poteka naš raziskovalni sprehod in raziskovanje v gozdu, gibalno v povezavi z govorom.
Preko posnetka so staršem zapeli in odigrali pesem Mali zvonček, ki so jo osvojili v zelo kratkem času in tako naju pozitivno presenetili.
Posnetki so prikazali realno sliko aktivno gibalno – govornega sodelovanja vseh otrok, kako skupaj medsebojno sodelujejo.
Starše sva povabili na delavnico v igralnico, kjer so skupaj z otroki ustvarjali na temo »Pomladna zgodba«. Pripravili sva različen material in starše z otroki prepustili likovnemu ustvarjanju in njihovi domišljiji ter medsebojnemu sodelovanju.
Skupaj so ustvarili čudovit pomladni travnik, ki krasi našo igralnico. Mi pa jo vsakodnevno občudujemo. Otroci ponosno pokažejo in povejo kaj so oni naredili skupaj s starši.
Hvala vsem staršem za čudovito izkušnjo in prijetno druženje.