7. skupina »MIŠKE« se vseskozi ekološko ozaveščamo tudi skozi brano vsebino

Že sam naslov nam pove, kako zelo je v našem življenju pomembno branje. Če pa se skozi branje soočamo še z dobivanjem pomembnih podatkov, bogatih ekoloških vsebin vezanih na naravo in okolje smo pa sploh lahko ponosni, da nam je dano znanje preko knjige z branjem posredovati otrokom. Vzgojiteljici se zelo trudiva pri otrocih skozi vse leto spodbujati pozitiven odnos do knjig z različnimi vrstami literature z obiski lokalne knjižnice v Poljanah Dr. Ivan Tavčar, zaradi poplavljenosti knjižnice pa v Gorenji vasi, v knjižnici v OŠ Poljane, vrtčevski knjižnici in iz domačega okolja. Otroci so preko besede, govora, dramskih predstavah pridobivali na kreativnem mišljenju in ob tem razvijali pozitiven odnos do žive in nežive narave. Spodbujali sva jih k aktivnemu vključevanju skozi besedo in gib v naravnem okolju v povezavi z ekološkimi vsebinami. V njihovo zadovoljstvo, sproščenost, veselje so se ozaveščali o trajnostnem razvoju skozi lastno aktivnost in motiviranost skozi igro, izštevanko, … Knjiga z naslovom »Zeleno mesto« (Avtor: Klara Bohinc) je otroke soočila s posledicami neodgovornega ravnanja ljudi do narave/Zeleno majhno mestece z srečnimi ljudmi Lučkovo je zaradi zelo bogatega gospoda izginilo zaradi gradnje blokov, avtocest. Zaradi centralnega ogrevanja namesto ognjišč je mesto postalo temno, črno, polno dima ljudje pa so postali sebični, osorni. Nekje na koncu mesta v stari hiški so živeli Zvezda, Plamen in Lučka, ki so s pomočjo ptiča Svetlobe in njegovih besed ljudem skozi sanje svetovali, kako lahko spremenijo mesto in spet postanejo srečni. Organizirali so čistilne akcije, podrli zgradbe, zgradili majhne hiške z ognjišči in bili zopet srečni. Dan se je zopet povrnil. Druga knjiga z naslovom »Žabica je rešena« pa otroke seznanja, kako pomembna je mlaka za vodne in obvodne živali in da lastnik, ki si je gradil novo hišo ne sme odlagati gradbenega materiala ob mlako in v mlako temveč na odlagališče, kamor odpadki zares sodijo. Le tako bo lahko živela žabica v mlaki in imela otročičke, da bodo zrasli, se razvili iz jajčec v paglavce in nato v male žabice.

Dragi starši bodite zgled svojim otrokom in poskrbite skupaj z njimi za njihovo srečno otroštvo skozi skrb za neokrnjeno naravo.

Za vas napisala: Vzg. Jana Kloboves

Pokaži kot diaprojekcijo

Pa smo dočakali december, mesec poln doživetij in veselja! V vrtcu smo ga otvorili s krašenjem novoletne jelke, za katero je vsak otrok izdelal okrasek. Z okrašeno jelko in prižigom lučk smo pričarali praznično vzdušje in za piko na i smo ob jelki ob zvokih kitare zapeli nekaj zimskih pesmic.
Vzgojiteljice smo pripravile predstavo GRAD GRADIČ, ki so si jo otroci z zanimanjem ogledali.
Veliko je bilo druženja med skupinami, skupnih aktivnosti – kot npr. igra s časopisnim papirjem in kepanje z njim, skupna igra v garderobi, ogled nastopa enega od članov skupine Ravbarji, ob čemer so nas zasrbele pete in smo seveda tudi zaplesali. Vsi skupaj so še prisluhnili zgodbici na platnu, ki je pripovedovala o pogumnem medvedku, ki je prvič sam raznašal sladka darila prijateljem.
Povabljeni smo bili v šolsko knjižnico. Osnovnošolke so si vzele čas za nas in nam prebrale zgodbico, potem pa se usedle k nam na blazino ter skupaj z otroki listale slikanice ter jim ob njih pripovedovale o dogajanju na slikah.
Proti koncu meseca pa smo dobili obisk še zadnjega od treh dobrih mož v decembru. Obiskal nas je namreč dedek Mraz in nam prinesel veliko darilo! Otroci so pomagali trgati papir in se razveselili polne škatle igrač, ki nam bodo skozi leto lepšale dopoldneve.
Mesec smo zaključili z novoletno zabavo, na kateri je veljalo pravilo, da imaš na sebi oblečenega nekaj rdečega. In zaplesali smo v novo leto.

Zapisala vzg. Saša Frelih

Pokaži kot diaprojekcijo

Glavne vloge: 7.skupina »Miške« in vzgojiteljici Jana in Damjana

Kultura umetnosti, jezika, besede, giba, glasbe, predstave nas združuje, povezuje, sprošča in zabava. Spoznavamo bonton kulturnega vedenja ob predstavi dramatizacije, kot gledalec in igralec. Izkusili smo in zašli v vode igralstva kratke predstave. Ki pa je navduševala otroke, kot igralce in kot poslušalce. Igralstvo je poseben užitek sproščujoče gibalno, peto, govorne in glasbene predstave, katero so otroci izvajali z veseljem, v sproščenem vzdušju, uživali v aktivnem govornem, gibalnem in glasbenem sodelovanju. Imeli so različne igralne vloge in prav vsaka od teh vlog je bila zelo zelo pomembna. Bili so pevci v zborčku, glasbeniki z igranjem na MRI – male ritmične inštrumente, improvizirali so gibanje določene gozdne živali v povezovanju z govorom in glasbenim zvokom za določeno žival, simbolizirali so vreme – sonce, oblak, veter. Ob pomoči pri pripravi postavitve scene, igralnih pripomočkov, ki so jih izdelali sami in ob delni pomoči naju vzgojiteljic Jane in Damjane, so imeli otroci v očeh poseben žar, iskrice, čutiti je bilo njihovo neučakanost, veselje, ponos, pričakovanje. Ko opaziš to njihovo zagnanost, iskreno veselje, kako s svojo igro osrečujejo druge otroke, vzgojiteljice in jim skozi igro podajajo socialno moralne vrednote, zabavo, skupno prepevanje, znanje in razumevanje, vsebine, poteka igre, nastopajočih in njihove vloge si na njih zares ponosen. Naš namen je z igro osrečiti in združiti družine naših otrok. V ta namen jim bomo ob priliki zaigrali našo dramatizacijo.

Zapisala: vzgojiteljica Jana Kloboves

V prednovoletnem času nas je obiskal oče otroka v skupini. Miha Križnar, ki je med drugim tudi član glasbene skupine Ravbarji in je svoj glas pilil pri znanem baritonistu Matjažu Robavsu je v začetku predstavil svoje glasbilo; kitaro. Povedal nam je kako se imenujejo posamezni deli inštrumenta in nam na kitaro tudi zaigral. Otroci in vzgojiteljice smo z njim prepevali otroške pesmice, ter plesali ob ritmih uspešnic skupine Ravbarji. Miha je vsaki skupini (1 – 3 let) podaril koledar in zgoščenko.
Zagotovo se bomo tudi v skupini zavrteli ob ritmih glasbe, ki bo prihajala iz zgoščenke.
Naj omenim, da so otroci ob predstavi neizmerno uživali, ter obenem spoznavali popularno glasbo iz naših krajev.

December, ta čarobni mesec…  

V skupini cofki smo pričeli delovno. Zavihali smo rokave in v 14-ih dneh smo naredili čisto prave cofkove drobtine. V vrtcu vedno ostane kakšen kos kruha. Skupaj z otroci smo ga naložili v zabojčke in dali sušit. Ko je bil kruh primerno suh, smo ga z mlinčkom zmleli v drobtine, jih z žlico nasuli v vrečke, ter sproti stehtali. Povezali smo jih v lične paketke z »deklaracijo« cofkove drobtine.

Otroci so spoznali celoten proces izdelave drobtin, obenem pa se naučili, da ostanke hrane lahko uporabimo ponovno. Za piko na i smo izdelek prodajali na našem novoletnem sejmu.

Mesec december je praznični mesec in poln pričakovanj, katera so čar vsakega posameznika predvsem pa otrok.

V tem tednu je večina otrok obiskal Miklavž, zato so besede, pripovedovanja o tem dogodku/običaju zelo vesela in doživeta. Prvi dobri mož je odlično opravil svoje delo. Na poti je že drugi – Božiček, zato smo se z otroki odločili, da mu napišemo pismo in kaj lepega narišemo.

Želja Božička pa je, da se z otroki pogovorimo, kako lahko prispevamo za »boljši svet«. Z otroki smo se pogovarjali, imeli so dobre predloge, predvsem so predlagali, kako lahko mi posamezniki vplivamo s svojim vedenjem do lepšega sveta (da smo prijazni, delamo dobra dela, si pomagamo, se lepo obnašamo, spoštujemo naravo,…).

Naredili so skupinsko sliko in nekaj posameznih risb.  Božičku so narisali risbice z novoletno-prazničnim motivom. Krašenje jelke, peka piškotov, vtisi Miklavževanja. Izdelke so okrasili z bleščečimi zvezdicami, snežinkami, perlicami,…

Božičku smo napisali še pismo, kjer smo mu na kratko opisali našo skupino in mu z zimsko pesmico zaželeli vse lepo v novem letu.

Pismo smo zapakirali v veliko kuverto, opremili z naslovom in skupaj odnesli na pošto, kjer ga je prevzela poštna uslužbenka.

Ko smo se vračali proti vrtcu smo srečali poštarja na motorju. Otroci so rekli, da gotovo pelje naše pismo k Božičku.

Zapisala Damjana Režen

V skupini nas je obiskal Izakov ati Rok in nam predstavil poklic- programer. V uvodnem delu nam je pokazal osnovno računalniško opremo – računalnik, miška, slušalke, kabel za polnjenje. Otroci so opremo dobro poznali in aktivno sodelovali pri poimenovanju.

Računalnik pa ne služi samo za gledanje risank, poslušanje glasbe, ampak nam služi kot pripomoček pri različnih poklicih, da lažje in hitreje naredimo določene stvari. Delo z računalnikom zahteva določeno znanje, saj brez človeških ukazov računalnik ne deluje.

Programer Rok nam je na igriv način predstavil kako in na kakšen način dela računalnik. Izdelal je maketo računalnika, in nam dal navodila za izdelavo sendviča. Postavil se je zadaj za monitor in sprejemal ukaze otrok. Otroci so morali dajati jasna navodila, vzemi kruh, odpri kozarec z marmelado, namaži marmelado na kruh, položi drugo polovico na namazan kruh. Otrokom je uspelo, pri kakšnem ukazu, so marali biti bolj jasni in ukaz večkrat ponoviti, da je »računalnik« Rok deloval.

Za konec pa jim je pripravil malo zabave, tako da so se virtualno spremenili v izbrano žival, slona, mačko, miško, psička,.. astronavta, gusarja, vesoljca. Otroci so bili veseli in se s svojimi podobami pošteno  nasmejali.

Zapisala Damjana Režen

Pokaži kot diaprojekcijo

RAD IMAM KNJIGE

so besede »Mišk« iz 7. skupine

Četrtek, 23.11.2023, je bil dan na katerega smo s pričakovanjem čakali in dočakali. Obiskala nas je knjižničarka Bernarda Buh iz lokalne knjižnice Dr. Ivan Tavčar iz Poljan. Pričarala nam je čarobno knjižno vzdušje. Otrokom je predstavila priljubljene otroške knjige z lepimi, privlačnimi ilustracijami, poučnimi vsebinami. Postavljala je otrokom uganke na katere so govorno aktivno odgovarjali in se veselili ob njihovem pravilnem odgovoru. Seveda so bili s strani Bernarde pohvaljeni, kako lepo sodelujejo. Pričarala je otrokom skozi pripovedovanje pravljice z naslovom »Darilo«, prijetno pravljično vzdušje. Njene pripovedne besede so potovale v ušesa otrok in naletele na njihovo navdušenje, zanimanje, sledenje besedam, dogajanju. Najlepši čar je bil izposoja knjig za branje z mamico, očkom doma, na toplem, v prijetnem domačem vzdušju, kjer se bodo tkale tople družinske vezi v besedi, branju, pogovoru, skupnemu ustvarjanju. S knjigo si lahko polepšamo marsikateri dan.

Za vas napisala

vzgojiteljica Jana Kloboves

7. skupina »Miške« počasi spoznavamo dneve v tednu, jih preštevamo, poimenujemo od ponedeljka do nedelje in se učimo deklamacijo o »Sedmih dnevih v tednu«. Tudi na vreme ne pozabimo in vsak dan označimo, kakšno vreme je tisti dan. A najljubši dan v tednu je otrokom PETEK. To je njihov igralni dan, ampak čisto zares igralni dan. Ta dan prinesejo katerokoli svojo igračo po želji, pazijo nanjo, si jo medsebojno izmenjujejo, sposojajo, saj gradimo v skupini na pozitivnih prijateljskih odnosih, se pomenkujemo, komentiramo, izražamo želje, zamisli, nove in nove igralne ideje, sproščamo lastno domišljijo in na veliko medsebojno komuniciramo. Pri tem otroci pridobivajo na kulturno moralnih vrednotah, socializaciji, spoznavajo, kako pomemben člen v družbi so, kot posameznik in skupina in kako lepo nam je, če smo drug z drugim prijazni, dobrotljivi. Večkrat pokažemo z skupnim objemom in prepevanjem pesmi: »Mi se mamo radi«, da se imamo radi, da pazimo drug na drugega, smo spoštljivi drug z drugim in pri tem izrazimo notranje občutke, si podarjamo smehljaj, ki nas pogreje in nam daje občutek pomembnosti in seveda, da se imamo lepo, zabavno.

Zapisala: Vzgojiteljica Jana Kloboves

Pokaži kot diaprojekcijo

V četrtek sva z vzgojiteljico Sašo pripravili lutkovno predstavo Debela repa. Povabili smo še otroke iz skupine Regratove lučke. Otroci so z navdušenjem spremljali dogajanje na odru in pomagali dedku poklicati ostale, da so mu pomagali izpuliti repo. Na koncu sva si prislužili velik aplavz. Prijazni dedek nam je ponudil svojo repo, da smo jo okusili. Nekaterim je bila tako všeč, da so pojedli več koščkov.

napisala Aleksandra Justin

Že drugi teden septembra smo začeli raziskovati obsežnejšo temo. Za uvod sva otrokom prebrali zgodbo avtorice Anje Štefan »Melje, melje mlinček«. Otroci so prišli do ideje, da bi si izdelali rekvizite in zgodbico tudi zaigrali. Otroke sva seznanili s pesmijo »Ob bistrem potočku je mlin«. Ko so jo znali, smo petje spremljali tudi z malimi ritmičnimi inštrumenti in se naučili ljudski ples.

Obiskali smo Fartunov mlin, kjer smo si ogledali in poimenovali tehnične pripomočke, ki so jih včasih uporabljali mlinarji. Otroci so bili navdušeni nad mlinskimi kamni in mlinskim kolesom, katerega so v vrtcu, z navadnim svinčnikom risali v svoje zvezke. Ogledali smo si posnetek »Od oranja do kruha«, ter spoznavali različna žita in moke. Vsakodnevno smo prepoznavali vrste kruha in se seznanili s socialno igro »Ali je kruh že pečen?«.

Naučili smo se izštevanko »Peter peče« in v goste povabili eno od babic, ki je po poklicu slaščičarka. Razkazala nam je zaščitna oblačila in različne pripomočke, ki jih uporablja pri delu. Demonstrirala je delo s testom, nato pa si je vsak otrok pripravil tudi svojo malico (hrenovke v testu). Pod vtisi obiska smo se tudi sami lotili priprave testa, vendar slanega. Otroci so delali v skupinah. Vsaka skupina je zamesila svoje testo z upoštevanjem količin in surovin iz slikovnega recepta. Z gnetenjem in oblikovanjem testa so razvijali prstne spretnosti in se igrali. Svoj recept so izrezali in nalepili v zvezke. Za sprostitev smo se masirali ob zgodbi gnetenja testa in peke pice.

Ko smo dramatizacijo »Melje, melje mlinček« dobro znali, smo v goste najprej povabili skupine iz centralnega vrtca in enote Javorje. Tematski sklop smo zaključili z obiskom starih staršev. Najprej smo jim zaigrali dramatizacijo, zaplesali ples »Ob bistrem potočku je mlin«, nato pa smo imeli še medgeneracijsko druženje.

Pokaži kot diaprojekcijo

7. skupina »Miške« smo spoznavali besedo ORIENTACIJA. V razumevanje te besede nas je popeljal s svojo predstavitvijo in pogovorom Terezijin ati Uroš. Skupaj z otroki smo odkrivali: Kaj pomeni orientacija?”/predstavitev je potekala ob ogledovanju slik za razumevanje (kako so se včasih ljudje pred davnimi, davnimi časi živeči pred nami, orientirali za pot, iskanje doma, hrane – risali podobe, simbole, raziskovali in pomnili ozvezdje na nebu, kasneje zapisovali in zarisovali v atlas barvno celino, morje, gore, nižino, zemljevide. V zdajšnjem času so si ljudje sebi naredili športno zabavo in imeli orientacijo za orientacijski šport (tek, iskanje orientacijskih točk na kolesu) in ob tem merili čas, kako najhitreje priti od štarta prve točke, vmesnih točk, do cilja zadnje točke. Po temeljiti predstavitvi so se otroci podali na pot raziskovanja.

Potekala je orientacijska igra iskanja in prepoznavanja simbolov na čas z slikovnim prebiranjem zemljevida v naši igralnici/orientacija v prostoru. Pri tem nam je pomagala Terezijina sestrica Tinkara. Za nagrado so dobili zemljevid izvajanja orientacije, pobarvanko in barvice za barvanje pobarvanke, ki jo bodo pobarvali v domačem okolju.

Zapisala: vzg. Jana Kloboves

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

V mesecu oktobru smo pričeli s projektom/sklopom »knjiga pravljic«, za Bralno značko, ki bo potekal skozi celo šolsko leto. Obiskal nas je Larin dedek Samo, kateri nam je prišel prebrat pravljico.

Pripravili smo prijeten knjižni kotiček, kjer smo dedku namenili posebno mesto z udobnim stolom in pridihom knjižnega vzdušja.

Dedek Samo je s seboj prinesel pravljico, vendar ko je videl na mizi, da ima možnost izbire še drugih pravljic se je odločil in ponudil možnost izbire svoji vnukinji.  Lara si je izbrala pravljico »Larina velika skrivnost« in jo dala dedku, da jo nam prebere.

Otroci so dedka z zanimanjem poslušali. Potem so skupaj z dedkom obnovili vsebino. Pri obnovi so govorno aktivno sodelovali. Dedku smo se zahvali in mu v zahvalo povedali deklamacijo o dnevih v tednu. Hudomušno nas je presenetil in nam jo povedal še sam v njegovi verziji.

Po zaključku knjižne dejavnosti so se otroci zaigrali po kotičkih, dedek pa si je prislužil kavico v družbi vzgojiteljic.

Zapisala: Vzgojiteljica Damjana Režen

napisala vzg. Saša Frelih

Najmlajši otroci iz skupine Medvedki so v jesenskih dneh spoznavali različno sadje. Na to pot jih je popeljala zgodbica Mala miška in veliko, rdeče jabolko. Imeli so že prvo “domačo nalogo” – v vrtec je vsak prinesel en primerek sadja. Tako smo zbrali banane, jabolka, kaki in pomaranče. Sadje smo poimenovali in nato jabolka in banane razvrščali v pravi obroč, kar jim je šlo že kar dobro od rok! Na koncu smo ga umili, narezali in naredili zelo okusen “smuti”. En, dva, tri in že ga ni bilo več 🙂

TEDEN OTROKA (2.10 – 6.10. 2023)

V tednu otroka smo v skupini »MIŠKE« imeli pestro dogajanje in na ta način otrokom omogočili vedoželjnost, njihovo radovednost in odgovore na njihova vprašanja ZAKAJ,…?, odgovori, razlage ZATO,…

V ponedeljek smo si šli ogledat gasilski dom, kjer so nam gasilci pokazali opremo in otrokom ponudili možnost njihove uporabe (čelada, obleka, prometni znaki, ročke za gašenje, lučke,…). Otroci so z zanimanjem prisluhnili gasilcem o razlagi pomembnosti gasilcev, njihove opreme in gasilskih vozil.

 V torek nas je kombi peljal novim dogodivščinam naproti in tako smo se na Starem vrhu v adrenalinskem parku preizkusili v svojih gibalnih spretnostih pri premagovanju ovir nad tlemi. Za večino je to bil velik izziv, saj so se otroci soočili tudi s strahom pred višino in jo večina uspešno premagali.

Sreda je bila dan za druženje. Obiskali smo malčke, se z njimi poigrali in jih »crkljali«. Otroci so se med seboj zelo lepo zaigrali, na terasi in v igralnici, starejši so bili zelo sočutni do malčkov.

V četrtek smo izvedli bralni izziv s šolarji, kateri so nas popeljali skozi šolo s pomočjo iskanja koščkov sestavljanke do knjižnice, kjer smo skupaj sestavili sliko v celoto. Šolarke so prebrale zgodbo o dečku, ki je izgubil senco. Otroci so preko zgodbe spoznali pomen sence in se kasneje sami vključili pri izvajanju senčnih oblik, katere so izvajali z lastnim telesom.

Teden smo zaključili z igro domače igrače, kar otrokom zelo veliko pomeni, saj zelo radi in z veseljem prinesejo igračo v vrtec, jo ponosno  pokažejo otrokom, se z njo igrajo in si jo med seboj izmenjajo.

Zapisala Damjana Režen

V sklopu Unescovega projekta: S pravljico skozi čas, ki ga razpisuje vrtec Mornarček Piran, smo se seznanili z zgodbo Velikan Vrhar. Z zgodbo smo bogatili vrednote ljudskega izročila in spodbujali brezmejnost otroške domišljije.

Obiskala nas je avtorica zgodbe Hermina Jelovčan. Otrokom treh vrtčevskih skupin (Bobri, Žabice in Miške) je v zatemnjenem knjižnem kotičku prebrala svojo zgodbo o velikanu Vrharju s Starega vrha. Otroci so poslušali doživeto pripoved gospe Hermine in si na velikem platnu ogledovali otroške ilustracije, ki jih je narisala njena nečakinja Lucija.

Nato sem gospo Hermino povabila, da obišče skupaj z otroci iz skupine Bobri tudi pravljično sobo velikana Vrharja. Tu so otroke čakali tematski kotički, ki so bili simbolično povezani z vsebino knjige. Pod mizo, pokrito z odejo, je bila skrita svetlobna kocka s plastičnimi, prosojnimi kristalčki. Kotiček je simbolično prikazoval Vrharjevo skalo, pod katero je bilo zlato in dragulji. Blazina s kockami v obliki cvetja je ponazarjala travnik. Košara s šopki zelišč in vrečkami iz blaga v katerih so bila enaka zelišča, je vabila otroke k vonjanju, prepoznavanju in iskanju parov po vonju. Komplet blazin različnih oblik in velikosti ter velika žoga, so omogočali gradnjo velikana Vrharja, kateremu so otroci lahko določili tudi izraz (žalosten, nasmejan, jezen obraz,…) in s tem določili velikanova čustva. Sobo je krasil tudi velik šotor, ovit v modre lučke. V šotoru je bila velika, talna blazina in mehke, okrasne blazine. Tu so si otroci lahko ogledovali različne slikanice o naravi ali pa si z ročnimi lutkami (deklica Jerica, oče, velikan – deček, dobra vila) še enkrat pričarali pravljični trenutek zgodbe.

Pravljična soba in zgodba Velikan Vrhar je namenjena vsem skupinam in vzgojiteljicam v vrtcu. Obiščejo jo lahko večkrat ali pa le za kratek čas. Kako pa se igra v njej razvija pa je odvisno le od njihove želje in domišljije, ki pa verjamem, da nima meja.

Zapisala: Irena Pelko

Pohod na Visoko za projekt Mali sonček

Petek, 29.9.2023 je bil prekrasen dan, čeprav se je v jutranjem času motovilila gosta, nizka megla in nam zastirala čaroben pogled na naravo in okolico okoli nas. Pa nas to nikakor ni zmotilo, da se ne bi skupaj z dedki in babicam izpred parkirišča pred vrtcem Agata pri OŠ Poljane odpravili našim dogodivščinam naproti. Skupina »Miške« so poiskale svoje drage babice in dedke, se z njimi prijeli za roke, naredili varno kolono in se v pričakovanju odpravili proti cilju. Hodili smo varno, med hojo zavzeto klepetali, se spoznavali, si pomagali. Vstavljali smo se in pogledovali ali smo vsi skupaj, da smo lahko varno prečkali lokalno in glavno cesto. Bili smo zeeelo dolg sprevod, a so avtomobili potrpežljivo čakali, da se je ta kolona prestavila na varno na pločnik. Na varnem delu pločnika ob reki Poljanski Sori so se otroci ogreli s tekom, hitro hojo, ali stopali počasneje. Kakor je komu pasalo. Ves čas so bili skrbni do starih staršev, pazili nanje in oni na otroke. Na makadam poti so se s presledki gimnastično razgibali, prav tako stari starši, če je kdo to mogel in želel. Pogled na naravo okoli nas še vedno ni bil jasen, postajalo pa je topleje. Pred samim dvorcem smo se družno prijeli za roke, sklenili krog in zaigrali socialno gibalno igro: »Rdeče češnje«. Peli smo skupaj in naši glasovi so odmevali od roba gozda, nas sproščali, razveseljevali, prav tako pa nas je razveseljeval plesni gib ob petju. Zarajali in zapeli smo od začetka pa do konca rajalne pesmi. Najbolj veselo je bilo na koncu pete pesmi. Temu smo se vsi nasmejali. Sledila je malica in sokovni napitek. Pocrkljali so se tudi dedki in babice sedeč na stolih in gretju na soncu. Vsi smo bili, kot martinčki saj je sonce že prijetno toplo sijalo. Pot nazaj v vrtec je bila prehitra. Zadovoljstvo babic, dedkov in vnukov je bilo za naju vzgojiteljici nekaj najlepšega. Še naprej se bomo povezovali ob branju pravljic za naše otroke.

Zapisala: Vzg. Jana Kloboves

Zapisala Tina Mlinar Rozinger.

Z otroki in vzgojiteljice iz skupine Polžkov, Bobrov in Žabic smo, v ponedeljek, 26. 6. 2023, obiskali nasad jagodičja pod imenom Maline iz doline. Na farmi sta nas pričakala Žiga in Patricija, ki sta nam povedala kar nekaj zanimivosti. Najprej smo si ogledali nasad sibirskih borovnic, jagod, malin in robidnic. V njunem nasadu smo lahko videli kar 18.000 sadik malin skozi katere smo se tudi sprehodili in iskali kje se skrivajo maline. Po ogledu sta nas povabila na malico, kjer smo lahko poskusili sveže nabrane in liofilizirane jagode in maline, ki so otrokom zelo teknile. Za piko na i pa smo se posladkali še z malinovim sokom.
Z obiskom lokalnega nasada jagodičevja so otroci pridobili bogato izkušnjo lokalno pridelane in zdrave hrane.

Pokaži kot diaprojekcijo

Priprava vzg. Irena Pelko.

Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzg. Alenka Cegnar.

V vročem poletnem popoldnevu, 20. 6., smo se otroci iz skupine Žabic s starši, bratci in sestricami  (tudi v vozičku) zbrali pred vrtcem in se podali na naše zadnje skupno druženje v tem šolskem letu. Odpravili smo se na Visoko. Pot smo vsi zmogli in dobre volje prišli na cilj. Seveda so se otroci veselili sladoleda in se z njim tudi vsi posladkali. Potem pa nas je čakalo presenečenje…obiskala sta nas gasilca PGD Poljane z velikim tovornjakom in prižganimi lučmi. Otroke sta razveselila s preizkušanjem gasilskih spretnosti (beri špricanje s čisto pravo gasilsko cevjo iz tovornjaka). Otroci so uživali, veter, ki je vztrajno pihal pa je z vodnimi kapljicami osvežil vse okoli. V soncu se je risala mavrica… Za konec pa še ena gasilska pred tovornjakom in seveda pred spomenikom našega velikega literata Ivana Tavčarja. Počasi se je spuščal večer in dobre volje, nasmejani in prav nič utrujeni smo se odpravili nazaj proti Poljanam. Bilo je lepo in upam, da bo vsem ostalo v lepem spominu, obenem pa zahvala gasilcema ter seveda vsem vam udeležencem. Preživite lepo poletje!

Pokaži kot diaprojekcijo