Zapisala vzg. Mateja Matjašec.

V začetku aprila smo v skupini Mavrice (Vrtec Agata) sončno dopoldne, brez vetra izkoristili za prav posebno srečanje. Na travniku na koncu Poljan nas je pričakal ati ene od deklic iz skupine, Simon Oblak, ki je jadralni padalec včlanjen v Društvo letalcev Kragulj Sovodenj.
Otroci so že ob prihodu opazili njegov velik nahrbtnik, tako da so z zanimanjem poslušali in opazovali opremo, ki se je skrivala v njem. Na otrokom primeren način jim je razložil uporabo radijske postaje in variometra. Poudaril je pomembnost uporabe čelade pri jadralnem padalstvu in jih opomnil na uporabo le te tudi pri kolesarjenju, rolanju in vožnji s skiroji. Pokazal nam je sedež v katerem sedi med poletom in pokazal prostor na sedežu kjer ima pospravljeno rezervno padalo. Seznanil nas je, da je najpomembnejša stvar pred poletom to, da preveri vremensko napoved. Biti mora sončno in čim bolj brez vetra.
Otroke je povabil, da mu pomagajo pri raztegovanju padala, katero je sestavljeno iz več celic, ki se ob dvigu napolnijo z zrakom in dobijo obliko krila. Prosil jih je, da so pozorni in ne premešajo velikega števila vrvic, ki so pritrjene na padalo in je pomembno, da se ne prekrižajo, saj vodijo do »gurtn«, ki so pripete na sedež. Prav vsi otroci so poslušali njegova navodila in na travniku raztegnili padalo, ki v zraku zgleda majhno, na tleh pa smo videli kako veliko dejansko je.
Tako midve, kot otroci smo komaj čakali, da Simon v ustreznih vremenskih razmerah opravi demonstracijski polet in pristanek. S težkim nahrbtnikom na ramenu se je povzpel na bližnjih hrib. Otroci navadno zelo težko čakajo na enem mestu, a tokrat zaradi pričakovanja pri tem ni bilo težav. Ko je prispel na željeno mesto in preveril, če je dobro pripet v sedežu so otroci že navdušeno ploskali in ga spodbujali. Ko je poletel so za nekaj časa obstali, ob približevanju pa se je na njihovih obrazih narisalo navdušenje in občudovanje. Ker je bila izbrana smer poleta prava, je pristal točno na travniku pred nami. Ko so se otroci nekoliko umirili od dogajanja, jih je prosil, da mu pomagajo tudi pri pospravljanju padala in ponovno so vsi brez težav prijeli za delo.
Zahvalili smo se Simonu in se polni novih vtisov odpravili nazaj v vrtec. Tako otroci, kot midve bomo sedaj jadralne padalce v zraku opazovali še z drugačnimi očmi kot prej.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Danica Zorko.

V okviru projekta “Turizmu pomaga lastna glava”, ki ga izvajamo v skupinah Žirafe in Pande, smo v vrtec povabili Marcela Stržinarja, da nam je predstavil smučarke skoke. Tudi on je obiskoval naš vrtec in se je na vabilo rad odzval. Otroke je seznanil z opremo, ki jo uporablja in načinom treninga. Otroci so mu sledili, mu zastavljali različna vprašanja in se tudi sami preizkusili v “skokih”. V trajno last nam je izročil  majico, ki jo je nosil v Planici na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Marcel, hvala za prijetno in sproščeno druženje.

Pokaži kot diaprojekcijo

Napisala vzg. Jana Kloboves.

Prav vsak dan smo v igri prijatelji, prijatelji, kjer je to potrebno si izkazujemo pozornost, pomoč pa naj bo to skozi igro, z menjavanjem igrač, igralnih kotičkov, pospravljanju igrač, skrbi za higieno nosu: «Prosim prinesi mi robček ali toaletni papir, da si obrišem roke«, tega ne zmorem ali mi lahko pomagaš, dej ti bom jest zaprla zadrgo, dala kapo na glavo, glej tkole naredi, pomagala obuti čevlje, če ti ne zmoreš, roko vtakni semle pa bo šlo itd. tako otroci med otroki, vrstnik z vrstnikom. Lepa gesta, lep vzor so otroci drug drugemu. Vsak dan, čisto vsak dan se vrstijo vljudnostni izrazi: »Prosim, hvala, izvoli, ti pomagam, dej bom jest,… nasvidenje, adijo, dober dan, lepo se imej«. To so besede, ki grejejo dušo in srce in, ki nam povedo, da je tako prav in da nam te lepe besede in namen zaradi katerih jih spregovorimo in uporabljamo pomagajo biti dober, boljši, dober prijatelj v besedi in dejanju.

Pokaži kot diaprojekcijo

Napisala vzg. Aleksandra Justin.

Ta mesec spoznavamo različne poklice, zato sva se odločili, da k sodelovanju povabiva atija otroka iz skupine, ki je učitelj telovadbe. Otrokom je najprej predstavil kaj mora učitelj telovadbe znati in kako prideš do tega poklica. Preko štafetnih iger so krepili različne spretnosti in sposobnosti: moč, hitrost, natančnost,… Otroci so v tem zelo uživali. Na koncu jim je pokazal kako se pravilno naredi preval naprej. Z njegovo pomočjo so ga vsi večkrat izvedli.
Vsem nam je gibalna urica prehitro minila.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Katarina Špiček.

V ponedeljek, tretjega aprila, smo obeležili dan mladinske književnosti.  Otroci iz drugega starostnega obdobja so se zbrali na zgornjem hodniku. Vzgojiteljica Alenka je prebrala knjigo Fižolina.
Vsebina knjige je zelo zanimiva in poučna. Otroke spodbuja k razmišljanju, da tudi  odpadno embalažo lahko porabimo za nekaj koristnega. Zgodba govori o zajčku, ki se je pripravljal na praznovanje rojstnega dne. Našel je prazno pločevinko in jo vrgel stran. To pločevinko je našla zajčica, ki se je odpravljala na zajčkov rojstni dan. Pobrala je pločevinko in jo uporabila za vazo. Vanjo je dala rože in jih nesla zajčku za rojstni dan. Zdaj je tudi zajček videl, da je naredil narobe.
S to zgodbo smo se dotaknili tudi ekoloških tem.
Po prebrani knjigi so otroci pogledali še ilustracije in na kratko obnovili zgodbo. Na koncu pa je vsaka skupina dobila prazno pločevinko, papirnate servete, zemljo in semena. Njihova naloga je bila, da skupaj okrasijo pločevinko in posadijo semena ter opazujejo, kaj bo iz semen vzklilo.
Fižolina je prazna pločevinka, v kateri je bil fižol.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Aleksandra Frelih.

Starejše otroke iz našega vrtca je v gozd povabil gozdar iz Zavoda za gozdove, enota Poljane, g. Bogo Žun. Skupaj smo se odpravili v gozd v Dobju, kjer so otroci spoznali veliko zanimivih informacij o gozdnih živalih, drevju ter delu gozdarja. Zapomnili so si kako zvita je lisica, ki se naseli kar v jazbečev brlog. Spoznali so, da se bodo gozdne živali umaknile, ko bodo zaslišale človeka. Le če prekrižamo pot mamici z mladičkom, nas lahko napade, ker se boji za malčka. Pod lubjem so pogledali kaj naredi lubadar. Na štorih pa smo lahko prešteli koliko let je bilo staro drevo.
Ob povratku v vrtec smo v igralnici nalepili plakate, ki smo jih dobili v dar in ob katerih se otroci ustavljajo ter pogovarjajo.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek napisala: Mateja Matjašec

Z otroki iz skupine Mavrice, smo se v mesecu marcu posvetili spoznavanju čustev. Najprej smo preko zgodbe spoznali vsa osnovna čustva (veselje, žalost, jeza in strah). Ponazarjali smo jih z mimiko obraza in držo telesa, ter pogovarjali o tem, kdaj se kako počutimo. Ob različnih ilustracijah smo imeli razgovore in sestavljali izmišljene zgodbe. Naučili smo se pesem »Ko si srečen« in na temo čustev priredili socialno igro »Plosknem z rokami«. Pripravili sva didaktičen material, kjer so otroci lahko sestavljali obraze s čustvi in jih nato risali na prazne obraze. Ob izmišljeni zgodbi smo se gibali in ponazarjali čustva.
Ko smo le ta dobro spoznali sva otrokom zaigrali lutkovno predstavo »Piščanček Pik«. Otroci so pokazali interes, da bi zaigrali tudi sami. Ker smo imeli lutke izposojene sva jih postavili pred izziv, kako bi lahko rešili težavo z lutkami. Hitro so predlagali, da izdelamo svoje. Povabili sva jih, da narišejo načrte, kako bi jih lahko naredili. Pripravili smo veliko različnega materiala in se lotili dela. Otroci so trgali, oblikovali kroglice iz krep papirja, lepili in barvali s tapkanjem.
Dnevno smo prebirali zgodbo in ko so bile lutke končane, so otroci besedilo znali že na pamet. Tako smo začeli z vajami za predstavo, katero smo nato posneli v dveh igralskih zasedbah in jo predstavili staršem na popoldanskem druženju. Zaigrali smo jo tudi prijateljem iz II. starostnega obdobja in tako zaključili s tematskim sklopom na temo čustev.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Jana Kloboves.

Izražamo skrb za naš planet, ki se začne že v najnežnejši predšolski dobi. Voda od katere smo odvisni ljudje, živali, rastline v povezavi z neživo naravo. Z otroki smo odkrivali njen pomen na vse živo, od kje pride, kam se izliva, na kakšen način jo dobimo, v kakšni obliki, kako kroži na zemlji, kako pride v naše domove, kako potuje, da jo nalijemo v kozarec, zakaj vse jo uporabljamo,… in še in še smo bili zvedavi. Odhajali smo na sprehode, si ogledovali potok Ločilnico in ugotovili, da se izliva v reko Poljansko Soro prav tako še veliko drugih večjih in manjših potočkov, ki pridejo na plano, kot izvir nekje v hribu. Prehodili smo dolgo pot v gozd, da bi našli izvir vode, a smo spoznali, da bi morali še zelo dolgo hoditi in raziskati, kje je ta kraj od koder izvira voda. Smo pa spoznali, kako dolgo pot preteče voda, kako hitra je, hitrejša od nas, ko smo se vračali ob njenem toku vse do izliva v reko. Za boljše razumevanje smo se pogovarjali ob slikah in se odločili, da bomo zanjo skrbeli, pazili na čistočo, odlagali odpadke v koš in ne na tla kamorkoli, zapirali pipe, da voda ne bo po nepotrebnem odtekala iz pipe. Z uživanjem nje smo spoznali, da smo bolj zdravi, dobrega počutja. Če bomo skrbeli zanjo bodo v potokih, rekah, jezerih in morju lahko živele vodne in obvodne živali. Ja za vodo se bomo trudili vsak dan.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Jožica Maček.

Slovenski čebelarji se zelo dobro zavedajo pomembnosti ohranjanja čistega in zdravega okolja, saj že vsaka najmanjša sprememba v njem lahko  hitro vpliva na naravo, kar med prvimi občutijo naše čebele in ostali opraševalci, zato so tudi letos organizirali »Dan sajenja medovitih rastlin« .
V ta namen nam je Čebelarsko društvo Blegoš podarilo več medovitih rastlin po naši želji: belo jelko, maline in ostrolistni javor.
Z otroki smo se o teh rastlinah najprej pogovorili. Malčki so že znali povedati, da  čebele na cvetovih ostrolistnega javorja in na malinah  nabirajo medičino. Spotoma pa  oprašijo še cvetove, na katerih do jeseni dozorijo plodovi. Tudi bela jelka je za čebelarje zelo pomembna rastlina. Ob ugodnih pogojih, čebele na jelki nabirajo mano, ki jo predelajo v hojev med. S pomočjo hišnika Dušana in Petra so otroci posadili podarjena drevesa in grmovnice.
Naš vrtec je bil del projekta »Dan sajenja medovitih rastlin«, ker poskušamo otroke že v najzgodnejšem obdobju ozaveščati o pomembnosti čebel in ostalih opraševalcev za naš planet. Obenem pa nam bodo čez nekaj let bele jelke in ostrolistni javor ponudili prijetno senco. 

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Damjana Režen.

Šolarji so nam pod mentorstvom učiteljice Barbare Tavčar pripravili »gibalnice«, katere izvajamo v sodelovanju s šolo že nekaj let.
Z otroki smo se odpravili v veliko telovadnico, kar je za vrtčevske otroke nekaj posebnega.
Šolarji so pripravili različne postaje, poligone, kjer so otroci imeli možnost izvajanja različnih oblik gibanja. Vsako postajo so vodili šolarji, ki so otrokom podali jasna navodila in jih vodili skozi celotno gibalno dejavnost.
Premagovali so ovire, izvajali vaje za mišice rok (vlečenje lastne teže s pomočjo vrvi), plezanje po ripstolu, gibalno taktilne vaje (koordinacija rok – nog, leva- desna) , razvijanje ravnotežja, koordinacija gibov celega telesa, igra s padalom in baloni, prenašanje žog na različna mesta,…
Otroci so bili dobro motivirani, saj so po svojih močeh odlično izvajali vaje. Upoštevali so dogovorjena pravila in sledili pravilnemu zaporedju izvajanja vaj.
Pokazali so svojo sproščenost, voljo, vztrajnost in veselje do športnih aktivnostih.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Damjana Režen.

Mesec Marec je prvi pomladni mesec, zato smo se v vrtcu odločili, da povabimo starše skupaj z otroki na popoldansko druženje.
Otroci so se staršem predstavili preko video posnetka, kjer so jim pokazali kako poteka naš raziskovalni sprehod in raziskovanje v gozdu, gibalno v povezavi z govorom.
Preko posnetka so staršem zapeli in odigrali pesem Mali zvonček, ki so jo osvojili v zelo kratkem času in tako naju pozitivno presenetili.
Posnetki so prikazali realno sliko aktivno gibalno – govornega sodelovanja vseh otrok, kako skupaj medsebojno sodelujejo.
Starše sva povabili na delavnico v igralnico, kjer so skupaj z otroki ustvarjali na temo »Pomladna zgodba«. Pripravili sva različen material in starše z otroki prepustili likovnemu ustvarjanju in njihovi domišljiji ter medsebojnemu sodelovanju.
Skupaj so ustvarili čudovit pomladni travnik, ki krasi našo igralnico. Mi pa jo vsakodnevno občudujemo. Otroci ponosno pokažejo in povejo kaj so oni naredili skupaj s starši.
Hvala vsem staršem za čudovito izkušnjo in prijetno druženje.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Katarina Špiček.

V četrtek, 2. februarja sta nas obiskali zobno preventivni sestri. Na zanimiv in poučen način sta predstavili, kaj je primerna hrana za lepe zobe, kakšno je pravilno ravnanje, da so zobje zdravi in lepi.
Na začetku sta otrokom predstavili lutko konja Miškota. Na njem sta pokazali kakšne zobe imamo in kako jih čistimo z zobno ščetko. Potem so otroci poslušali zgodbo Kraljica Rozina išče čudežne rožice. To je zgodba o kravi, ki ni pazila na svoje zobe. Nato so si otroci ogledali še risanko Gizelca in Tine iščeta zobno miško. Najbolj zanimivo se jim je zdelo, ko so z ogledali gledali svoje zobe in s posebnimi majhnimi ogledalci šteli, koliko zob imajo v ustih. Za zaključek so po skupinah barvali pobarvanke o zobeh, s plastelinom delali odtise zob ter se učili v umivalnici, kako se pravilno umiva zobe. Ko so si pravilno umili zobe, so si prislužili štampiljko. S ponosom so jo pokazali nama z vzgojiteljico in najbrž tudi vam staršem, ko ste prišli domov.
Otroci so zelo uživali in bili radovedni, saj je večina to videla , doživela in slišala prvič.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Aleksandra Frelih.

V skupino Žirafe je prišla na obisk zobno – preventivna sestra Katarina, da bi otroke podučila kako pomembna je skrb za zobe. Otroci so sodelovali v pogovoru z njo, izvedeli kakšni so zobje, za katere slabo skrbimo in prisluhnili zgodbici Kdo se boji zobozdravnika?
Medtem, ko so si v manjših skupinah učili pravilno umivati zobe, so v igralnici lahko sodelovali v različnih delavnicah:
Preizkusili so se v vlogi zobozdravnika in njegove asistentke ter pregledali zobe Mišku, barvali so pobarvanke, iz plastelina so izdelali zobke za lutko,….
Za konec pa so pogledali še risanko o zobnih miškah.

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Alja Kos

V sredo, 1. februarja 2023, smo si z otroki 1. starostnega obdobja ogledali gledališko predstavo z naslovom  Mini Moni z gledališča Kukuc. Predstavo smo si ogledali na spodnjem hodniku vrtca. Skozi predstavo so otroci skozi barve spoznavali in ozaveščali svoja čustva in občutja. V predstavi je bilo veliko prijetnih glasbenih vložkov, igranje na kitaro in petje. Otroci so predstavo pozorno spremljali in uživali.

Pokaži kot diaprojekcijo

Pripravila vzg. Damjana Režen.

Končno smo ga dočakali, sneg, ki je vsem otrokom prinesel prav posebno veselje in čar, ki so ga izražali s svojimi veselimi, nasmejanimi, igrivimi in malo navihanimi obrazi.
V skupini smo se odločili, da to veselje izkoristimo maksimalno, zato smo se s popolno zimsko opremo odpravili na sneg, kljub temu, da je vmes deževalo in snežilo. Veselje otrok ob stavku »pospravljamo igrače, da gremo na sneg« nam vsem, da prav posebno energijo.
Prvi dan smo se odpravili na vrtčevsko igrišče, kjer smo s pripomočki prevažali in prenašali sneg. Skupaj smo sodelovali in izdelali snežaka, kateri je bil otrokom v ponos. Otroci so med seboj sodelovali, si izmenjavali igrače imeli možnost prostega ustvarjanja in valjanja po snegu.
Drugi dan smo izkoristili stadion, kjer smo imeli ogromno prostora za igro. Izdelovali smo kepe (imeli smo pripomoček za izdelavo kep), jih prenašali v kanglicah ali mečkali kar tako za zabavo, delali potičke, piramide, »kidali« sneg s stopnic, in se zasuvali s snegom.
Tretji dan smo skupaj v družbi otrok uživali na vrtčevskem igrišču, kjer smo imeli možnost drsanja na lopatah ter druženje in sodelovanje z vrstniki. Največja atrakcija pa je bila to, da so se lahko spuščali po toboganu. Uživali so maksimalno, saj otroškega vriskanja in smeha ni manjkalo.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek pripravila vzg. Danica Zorko.

Otroci iz skupine Pande in Žirafe ter vse njihove vzgojiteljice smo se odločili, da preživimo eno noč v vrtcu, ki smo ga poimenovali Pižama žur. Z otroki smo se že predhodno dogovorili kaj vse potrebujemo za ta dogodek.
Ko so prišli otroci zvečer v vrtec, smo se najprej sprehodili s svetilkami po okolici vrtca in raziskovali okolico v nočnem času. Otroci so ugotovili, da je narava čisto drugačna ponoči. Na sprehodu nas je spremljalo sneženje tako, da je bilo vse skupaj še toliko lepše.
V vrtcu smo si privoščili večerjo (pica), ki so jo otroci še posebno radi pojedli. Priredili smo ples in modno revijo pižam. Otroci in vzgojiteljice smo za trenutek stopili v čevlje manekenk in manekenov ter se sprehodili po modni stezi. Prikazali smo pižame za različne priložnosti in različne letne čase. Pred počitkom pa smo si ogledali še risanko.
Otroci so polni doživetji legli k počitku in mirno spali vse do jutra.
Za otroke in nas je bilo to posebno in lepo doživetje, ki se ga bomo še dolgo spominjali.

Pokaži kot diaprojekcijo

Napisala Aleksandra Justin

Tudi naši bratje nas znajo presenetiti. Obiskal nas je namreč Žanov brat Gal, ki se že od prvega razreda dalje uči igrati harmoniko. Zaigral nam je nekaj otroških pesmic ter tudi naše narodne pesmi. Otroci in tudi vzgojiteljici smo vsi skupaj zaplesali v njihovih ritmih. 
Na koncu nam je Gal še predstavil dele harmonike in s svojim nastopom si je prislužil glasen aplavz.

Pokaži kot diaprojekcijo

Prispevek je pripravila vzg. Tina M. Rozinger.

V letošnjem letu smo se prvič odpravili v telovadnico na gibalno urico. Odločili smo se, da bomo opravili prvo nalogo za Mali sonček – igra z žogo. Dobro smo se ogreli z igro Ptički v gnezda in se nato raztegnili z žogami. Vsak je dobil svojo žogo, ki jo je dvignil visoko v zrak, se z njo dotaknil tal, jo zasukal v levo in desno, z njo poskočil in počepnil itd. Ko smo se dobro ogreli in raztegnili je sledil glavni del, kjer smo žogo kotalili, lovili, metali, brcali in prenašali iz enega dela telovadnice do drugega. Otroci so v igri z žogami zelo uživali in vsak na svoj način pokazal svoje spretnosti. Kasneje so kotalili in si podajali žogo tudi v paru. Da se nam je malce umiril srčni utrip smo se zmasirali z žogami. Med sproščanjem je ena od deklic na glas vzdihnila »Tole pa paše!«

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Alenka Cegnar.

Mesec november smo v skupini žabice namenili spoznavanju različnih oblačil in materialov iz katerih so izdelana. Otroci so od doma nosili različne vrste voln, blaga in usnja, ki so jih navdušeno uporabljali za igro, po igri pa so se urili v zlaganju različnih krpic. Svoje spretnosti so urili tudi z igro za šivanje.
Spoznavali in poimenovali smo različne kose in dele oblačil in urili svoje spretnosti v obuvanju, oblačenju in zapenjanju. Brali smo različne pravljice, ki so povezane z oblačili in najbolj jih je pritegnila pravljica o ovčki Mili. Otroci so barvali puloverje iz papirja in nanje tiskali vzorčke, naredili pa smo še skupno sliko. Po poslušanju pravljice Rokavička so iskali pare rokavičk in jih lepili. Pesmica Kje je copatek? je bila uvod v igro Poišči svoje copatke, ob kateri so se zabavali in si tudi pomagali.
Tkanine smo razvrščali po barvi, vzorcih, otipu in prosojnosti. Z različnimi poskusi smo spoznavali lastnosti tkanin (omočljivost, vpojnost, gorljivost, elastičnost), kar je otroke navdušilo.
Spoznavali smo tudi različne vrste volne in spoznavali, kaj vse lahko iz nje naredimo, spoznali smo pripomočke (različne pletilke in kvačke) in začela sem plesti žabji šal. Obiskala nas je Terezijina  mamica Maja, ki kvačka različne igrače, okraske, pa tudi uporabne predmete. Ob njeni pomoči so otroci izdelovali cofke in dobili so vsak svojo kvačkano zapestnico, ki so se jih zelo razveselili. Volno smo uporabili tudi za izdelavo okraskov, s katerimi smo okrasili novoletno smrečico.
Mislim, da so se otroci skozi različne res pestre dejavnosti ne samo zabavali ampak tudi veliko novega naučili, predvsem pa se znajo prav vsi samostojno obuti in obleči, kar pa tudi ni kar tako, mar ne!

Pokaži kot diaprojekcijo

Zapisala vzg. Tina M. Rozinger.

V skupini Polžkov smo se odločili, da se popeljemo v pisan svet barv. Za motivacijo nam je služila slikanica Pritisni tukaj!, avtorja Herveja Tulleta. Vsaka stran nas je vabila, da pritisnemo na pike, pretresmo stran, nagnemo knjigo in še marsikaj. Otroci so bili vedno znova in znova navdušeni, saj so se z njihovo pomočjo pike pomnožile, spremenile barve in smer ter se večale. Poleg listanja interaktivne knjige smo z otroki imeli tematske dneve: modri, rumeni, zeleni in rdeči dan. Na ta dan so se otroci igrali z igračami in ustvarjali z določenimi barvami. Ko smo imeli rdeči dan so slikali s frinkulami, v rumenem dnevu so naprej poiskali stvari, ki so rumene barve in jih prilepili na delovni list kjer je bilo naslikano sonce itd. S spoznavanjem in odkrivanjem barv smo se dotaknili vseh področij iz kurikuluma. Barve bomo v naprej še pridno ponavljali in usvajali ob dnevni rutini vrtca.

Pokaži kot diaprojekcijo