Zapisala vzg. Mateja Matjašec.
V začetku aprila smo v skupini Mavrice (Vrtec Agata) sončno dopoldne, brez vetra izkoristili za prav posebno srečanje. Na travniku na koncu Poljan nas je pričakal ati ene od deklic iz skupine, Simon Oblak, ki je jadralni padalec včlanjen v Društvo letalcev Kragulj Sovodenj.
Otroci so že ob prihodu opazili njegov velik nahrbtnik, tako da so z zanimanjem poslušali in opazovali opremo, ki se je skrivala v njem. Na otrokom primeren način jim je razložil uporabo radijske postaje in variometra. Poudaril je pomembnost uporabe čelade pri jadralnem padalstvu in jih opomnil na uporabo le te tudi pri kolesarjenju, rolanju in vožnji s skiroji. Pokazal nam je sedež v katerem sedi med poletom in pokazal prostor na sedežu kjer ima pospravljeno rezervno padalo. Seznanil nas je, da je najpomembnejša stvar pred poletom to, da preveri vremensko napoved. Biti mora sončno in čim bolj brez vetra.
Otroke je povabil, da mu pomagajo pri raztegovanju padala, katero je sestavljeno iz več celic, ki se ob dvigu napolnijo z zrakom in dobijo obliko krila. Prosil jih je, da so pozorni in ne premešajo velikega števila vrvic, ki so pritrjene na padalo in je pomembno, da se ne prekrižajo, saj vodijo do »gurtn«, ki so pripete na sedež. Prav vsi otroci so poslušali njegova navodila in na travniku raztegnili padalo, ki v zraku zgleda majhno, na tleh pa smo videli kako veliko dejansko je.
Tako midve, kot otroci smo komaj čakali, da Simon v ustreznih vremenskih razmerah opravi demonstracijski polet in pristanek. S težkim nahrbtnikom na ramenu se je povzpel na bližnjih hrib. Otroci navadno zelo težko čakajo na enem mestu, a tokrat zaradi pričakovanja pri tem ni bilo težav. Ko je prispel na željeno mesto in preveril, če je dobro pripet v sedežu so otroci že navdušeno ploskali in ga spodbujali. Ko je poletel so za nekaj časa obstali, ob približevanju pa se je na njihovih obrazih narisalo navdušenje in občudovanje. Ker je bila izbrana smer poleta prava, je pristal točno na travniku pred nami. Ko so se otroci nekoliko umirili od dogajanja, jih je prosil, da mu pomagajo tudi pri pospravljanju padala in ponovno so vsi brez težav prijeli za delo.
Zahvalili smo se Simonu in se polni novih vtisov odpravili nazaj v vrtec. Tako otroci, kot midve bomo sedaj jadralne padalce v zraku opazovali še z drugačnimi očmi kot prej.