Arhivi avtorja: Urednik

Naravne oblike gibanja na prostem

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Saša Frelih.

V okviru projekta Mali sonček, se je skupina “Miške” na lepo sončno dopoldne odpravila na hrib nad Poljanami, da bi opravili nalogo: izvedba naravnih oblik gibanja na prostem. 

Najprej smo našli nekaj odžaganih debelih vej in otroci so ob hoji po njih razvijali ravnotežje, nato pa izvajali tudi skoke čez veje.  Malo naprej smo ob poti našli storže in jih poskusili vreči kar se da daleč. Nato smo tekli ter preskakovali kanale za odtekanje vode. Gibanje na prostem je čisto izpraznili naše želodčke! K sreči smo imeli s seboj malico. Ko smo se okrepčali, pa smo še tekli okoli kozolca. Prav lepo smo se imeli.

Zeliščna čajanka

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Silvija Pavšič.

V sredo, 8.5. smo se otroci in vzgojiteljice iz skupin Miške, Ribice in Zajčki po zajtrku zbrali v igralnici skupine Miške. Vzgojiteljice smo otrokom povedale, da bomo pripravili zeliščno čajanko in kar takoj smo se lotili priprave nanjo.
Otroci so preko svojih čutil spoznavali zelišča: drobnjak, pehtran in meliso. Vsak otrok je imel priložnost zelišče povohati, otipati, si ga ogledati in drobnjak tudi okusiti.
V velik lonec smo dali vodo in počakali, da je zavrela na kuhalniku. Nato smo vanjo vsuli meliso in jo pustili, da se namoči v vodi ter da se čaj ohladi. Medtem smo v posodo dali vse potrebne sestavine za jogurtovo pecivo z drobnjakom: jajca, olje, jogurt, moko, vanilijev sladkor, pecilni prašek, sladkor in drobnjak. Otroci so z veseljem pomagali pri mešanju testa z električnim mešalnikom. Nato smo testo dali v pekač in ga nesli v kuhinjo, kjer se je spekel.
Vmesni čas smo izkoristili za igro na igrišču. Otroci so se gugali na gugalnicah, spuščali po toboganu, igrali z žogami, tekli in se igrali igro Volk in kozlički.
Nato smo se usedli na klopi ter si privoščili zdravo malico, ki smo jo pripravili sami: jogurtovo pecivo z drobnjakom in melisin čaj. Otroci so z užitkom pojedli pecivo in popili čaj ter s tem zaključili prijetno dopoldansko druženje.

no images were found

Pohod na Kovček

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jožica Maček.

V četrtek 9. maja so vremenoslovci napovedali lep dan, zato so se starejši otroci iz 5. skupine odpravili na pohod na Kovček. Otroci so si na rame nadeli nahrbtnike in se polni pričakovanj odpravili na pot. Hodili smo po gozdu, opazovali živali in rastline in se ustavili pri »črnem škratu«. Naš vodič je bil Tilen, ki je to pot že večkrat prehodil. Na vrhu hriba smo pomalicali in naredili eno »gasilsko« fotografijo.

no images were found

Zaključek bralnega programa”Bralne Sovice”

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Tatjana Ravnikar.

Otroci iz 8. skupine »SOVICE« so ob zaključku bralnega programa »Bralne Sovice« razmišljali o tem KAJ JIM JE BILO VŠEČ V KNJIŽNICI V POLJANAH? in ZAKAJ IMAJO RADI BRALNO ZNAČKO?

NINA: Rada grem v knjižnico, ker nam tam preberejo pravljico in si lahko sposodimo knjigo.
BRINA: V knjižnico grem zato, ker so knjige super. Bernarda pa nam prinese vedno nove knjige.
LARA: Jaz rada grem v knjižnico zato, ker mi potem ati in mami prebereta knjigo.
DAVID: Rad imam bralno značko. Bernarda in mami mi bereta knjige, jest pa pol zaspim.
JAKA: Rad hodim v knjižnico, ker si lahko izberem katerokoli knjigo in jo odnesem domov.
MIHA: Rad hodim v knjižnico, ker imam rad knjige, pa hočem se tudi naučit risat sam.
LOTI: V knjižnico grem rada zato, ker je knjižničarka prijazna in ker dobro pripoveduje. Raje bi videla, če bi knjige lahko sami izbrali.
LOTI:V knjižnici je knjižničarka lepo oblečena in ima dobre knjige.
MANCA: V knjižnici mi je všeč, ker knjižničarka zelo lepo pripoveduje pravljice. Ni mi pa všeč, ker ne smemo igrat igric na računalniku.
ŠPELA: V knjižnici mi je všeč knjiga o Čarobnih vilah in ker smo si lahko izposodili veliko knjig.
JAN: V knjižnici mi je bilo všeč, ker smo poslušali pravljice. Vedno sem se nasmejal, ko nam je knjižničarka pred poslušanjem rekla, naj damo« jezičke za ograjico«. Pravljice, ki smo jih poslušali so bile dobre.
MARK: V knjižnici mi je bilo najbolj všeč takrat, ko smo se pogovarjali o starih časih. Najbolj všeč pa mi je bila knjiga Oglas za mojo mamico.
TEVŽ: V knjižnici mi je bilo všeč, ker smo sedeli na malih stolčkih in poslušali pravljice. Najboljša mi je bila knjiga Rdeča kokoška. Rad sem nesel nahrbtnik poln knjig iz knjižnice.
GABRIJEL: Najbolj zanimiva knjiga mi je bila Trije prašički. Obisk v knjižnici mi je bil včasih predolg. Bernarda nam je pokazala veliko knjig.
VASJA: V knjižnici v Poljanah sem si izposodil knjigo Pšenica je najlepši cvet. Ta knjiga ima lepo naslovnico. Zelo všeč mi je tudi knjiga Zlatolaska, to ima tudi Bernarda v knjižnici.
NIK: V knjižnici nam je Bernarda pripovedovala pravljice in veliko smo se pogovarjali o knjigah.
ERAZEM: V Poljanski knjižnici mi je všeč, ker imajo veliko knjig. Ene so dobre, pa tudi smešne. Bernarda nam je vedno dala 2 nahrbtnika knjig za v vrtec.
TIMOTEJ: Všeč so mi bile knjige in stolčki v knjižnici. Bernarda nam je zanimivo pripovedovala pravljice in se veliko pogovarjala z nami.

Ogled Škofje Loke, loškega gradu in muzeja

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jana Kloboves.

6. skupina »MEDVEDKI«, z vzgojiteljicama Jano, Lidijo in dijakinjo Klavdijo, ter s 7., 8. in 9. skupino, smo se z avtobusom in kombijem odpeljali dogodivščinam naproti. Uživali smo že na vožnji s kombijem in opazovali naravo, ki je blestela v prihajajočih barvnih odtenkih zelene barve, si ogledovali pokrajino s hišami, hribi, dolino, reko Soro in še bi naštevali.
V sami Škofji Loki smo obhodili kar tri mostove. Čez prvega »šeširski most«, smo šli na spodnjem trgu in pot nas je popeljala mimo nekdanje tovarne klobukov »Šešir« in cerkve sv. Martina čez povsem nov most nasproti avtobusne postaje, kjer je bil prelep pogled na reko Selščico in vzporeden Kapucinski most, čez avtobusno postajo, mimo pošte, vse do Name in kipa pred njo. Od tam smo se napotili nazaj do Kapucinskega mostu, dalje pod velbom hiš, po ozki ulici naravnost na »Stopnice« na sladoled in zasluženemu prvemu počitku. Z na novo nabranimi močmi smo se mimo uršulink in kapelice in debelega grajskega zidu povzpeli po urejeni poti do gradu. Ob vhodu smo si ogledali slikovno in besedilno tablo s prikazom »Po poti treh gradov« – Loškem gradu, Krancelju, Stari gradom. Prevzel nas je pogled na grajsko dvorišče. V sami notranjosti gradu je bilo toliko zanimivih eksponatov, da smo z očmi begali od enega do drugega, saj muzej obsega arheološko, zgodovinsko, kulturno – zgodovinsko, umetnostno, etnološko in prirodoslovno zbirko in s svojim delom zajema ozemlje, ki je 830 let tvorilo loško gospostvo (973 – 1803) pod oblastjo škofov iz bavarskega Freisinga.
Kot za zaključek smo prečkali dvižni most in opazovali njegovo spuščanje in dviganje, si ogledali težka železna vrata in debelo obzidje. Koliko vtisov bomo odnesli domov.
Slike bodo povedale svojo zgodbo, le oglejte si jih.

 

Obisk Škofjeloškega gradu in ogled mesta Škofja Loka

Prispevek pripravili vgojiteljici Tatjana Ravnikar in Mateja Matjašec.

V četrtek, 25. aprila smo se, tako kot še 2 drugi skupini, tudi »Sovice« in »Gosenice« odpravile na obisk Škofjeloškega gradu in ogled mesta Škofja Loka. Vožnja z avtobusom v Škofjo Loko in nazaj, sprehod skozi stari dela mesta in primerjanje z novim delom ter ogled gradu, grajskega vrta in muzeja so naše dopoldne bogato popestrili. Obiskali smo tudi mamico ene od naših deklic, ki ima v starem delu mesta šivalnico. Vzgojiteljice so poskrbela, da smo se posladkali še s sladoledom, za piko na i pa nam je služilo še lepo spomladansko vreme.

no images were found

Srečanje babic in dedkov v skupini “medvedkov”

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jana Kloboves.

V četrtek, 18.4.2013 so nas v skupini »MEDVEDKI« obiskali babice in dedki. Vzgojiteljici Jana, Lidija in dijakinja Klavdija ter otroci, smo jih presenetili s kratkim programom:
1) NASTOP – pesmice: Mali zvonček; Vijolica; Dežek pada; Dežek pada tip, tip, tip; Muca Mrmrmrjavka
2) SKUPNI DEL – Mi pa hiško zidamo; Bela, bela lilija
3) DRUŽABNE IGRE
4) POGOSTITEV z zeliščnim čajem
5) SPREHOD V DOBJE.

Otroci so jim za dobrodošlico zapeli nekaj pesmic potem pa smo pri skupnem delu, družabnih igrah, pogostitvi in na sprehodu sodelovali vsi navzoči, se poveselili, zarajali, poigrali in sprostili ob čaju in posladku ter naužili narave skupaj z  babicam, dedki. Dovolj besed, naj slike povedo svojo zgodbo.

Obisk v Vili Čira čara

Prispevek jenapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

Skupina SOVIC iz vile Čira čara je povabila otroke iz 5. skupine na obisk prav s posebnim namenom. Vsi spoznavamo  kako so ljudje živeli nekoč, kaj so delali, s kakšnimi igračami so se igrali otroci, kako so se oblačili ipd. Otroci so nas presenetili z igro Kdo je napravil Vidku srajčico. Skupaj z njimi pa smo se zaigrali z lesenimi kockami, nestrukturiranim materialom, risali in sestavljali. Imeli smo se lepo.

no images were found

Obiskala nas je babica Micka

Avtorici prispevka sta vzgojiteljici Mateja Matjašec in Tatjana Ravnikar.

V mesecu aprilu smo se v enoti Vila Čira-čara veliko pogovarjali o življenju v preteklosti. Spoznavali smo življenje naših babic in dedkov v času njihovega otroštva. V ta namen smo povabili na obisk babico Micko in njenega vnuka.
Na ogled nam je prinesla kar nekaj starih predmetov, ki jih je uporabljala njena babica pri kuhi in drugih opravilih. Pokazala nam je veliko črno belih fotografij in nam ob njih pripovedovala zanimive zgodbe, ki jih je sama doživela v času njenega otroštva. Povedala nam je kar nekaj primerov »vragolij«, ki so jih ušpičili z vrstniki in te so se nam najbolj vtisnile v spomin. Z veseljem smo jo poslušali, saj je pripovedovala zelo doživeto v pravem poljanskem narečju.

no images were found

Ajdovi žganci – slovenska tradicionalna jed

Prispevek je zapisala vzgojiteljica Jožica Maček.

V okviru spoznavanja življenja v preteklosti smo se odločili da v skupini čebel pripravimo ajdove žgance, ki so tradicionalna slovenska jed. V vrelo in slano vodo smo stresli ajdovo moko. V zmes smo z vilicami naredili luknjo, da je voda moko oblila tudi z notranje strani. Po 20 minutah smo posodo z žganci odstranili s štedilnika in odlili skoraj vso tekočino ter jih nekaj časa pustili da počivajo. Medtem smo segreli maslo in ga polili po žgancih, ki smo jih premešali s posebnimi vilicami.

Na sredo vsake mize smo položili poln krožnik žgancev in otroci so si jih  z veseljem postregli – iz skupne sklede, tako kot so jedli nekoč.

EKO – vrtec

Avtorica prispevka je vzgojiteljica Jana Kloboves.

V 6. skupini »MEDVEDKOV« intenzivno delamo na temo »ODPADKI«. Poleg tega, da vemo: Kam? In kako? moramo odlagati odpadke (ločeno v zabojnike in koše za smeti) – v rumen zabojnik (plastična embalaža), v rdeč zabojnik (papir), v zelen zabojnik (steklenice – steklo), na kompostnik (biološke odpadke), v prebiralnico koristne odpadke. Vemo, da odpadke odpelje smetarski avtomobil in da za njih poskrbijo komunalni delavci. Sami smo skrbno poskrbeli za čisto okolico ter varno z zaščitnimi rokavicami pobirali odpadke in jih odlagali v vrečo za smeti in nato razvrščali glede na vrsto odpadkov v kontejnerje na ekološkem otoku pred šolo.

Spoznali smo, kako industrijski odpadni material čudovito služi za domišljijsko igro  in kaj vse lahko iz njega izdelamo za naše dobro počutje  in z različnimi izdelki olepšamo prostor  ali iz njega naredimo didaktično igračo, kot naprimer: izdelava loparjev »V moj koš spadajo biološki odpadki – hrana«, »V moj koš spada papir«, »V moj koš spada plastična embalaža«; »DOMINE« – kjer iščejo, prepoznavajo in povezujejo slike z različnimi vrstami odpadkov. Vse to nam pripovedujejo slike.

Tabor na kmetiji

Prispevekpripravilavzgojiteljica Špela Režen.

Od četrtka, 4.4.2013 do petka, 5.4.2013, smo se s petletniki odpravili na tabor na turistično kmetijo v Četeno Ravan pri Ožbet.  Kombiji so nas odpeljali do vasice Murave, kjer smo si ogledali moderno kmetijo. Prijazna lastnika sta nas peljala na ogled po objektu. Otroci so bili najbolj navdušeni nad robotsko molžo, ter »česalnikom« za krave. Po koncu so nam pripravili prigrizek; kruhki z domačim sirom in domači jogurt.  Pot nas je naprej vodila do Četene Ravni. Z lahkoto smo premagali strmi klanec in na koncu sta nas že pričakala gospodar in gospodarica kmetije. Sledila je nastanitev, kosilo, sprehod čez Podvrh, jahanje konja, različne igre, krmljenje živali v hlevu…, zvečer  pa so nas obiskali škratki. Novih doživetij je bilo veliko. Pred spanjem so otroci predstavili modno revijo v pižamah, za zaključek pa še pižama ples. Potem pa…sladko spanje. Naslednji dan smo v peči pekli kruh, si ogledali mlin za mletje žita, za konec pa nam je lovec povedal veliko poučnega  o živalih v naših krajih. Preživeli smo dva lepa dneva, kjer so se otroci seznanili z delom in življenjem na kmetiji.

no images were found

Naravoslovna dejavnost: Raziskovanje kokošjih jajc

Prispevek sta napisali vzgojiteljici Tatjana Ravnikar in Mateja Matjašec.

V tednu pred veliko nočjo, smo otroci iz 8. in 9. skupine iz enote Vila Čira-čara, pobližje spoznavali kokošja jajca. Pred tem smo spoznali kateri mladiči se izvalijo iz jajc in jih poimenovali.
Skozi različne naravoslovne dejavnosti smo tipali, vonjali, okušali, stepali, pekli in kuhali kokošja jajca. Ugotavljali smo, da sta beljak in rumenjak na otip sluzasta, gladka, da se vlečeta. Iz beljaka smo stepli sneg in ga okušali. V ponvi smo spekli jajčno omleto, v vreli vodi pa skuhali jajce in vse to pojedli. Ugotovili smo, da sveže jajce zakrkne v vroči vodi in da na ta način pripravljamo različne zakuhe za juho. Veliko znanja o lastnostih in pomenu kokošjih jajc smo obnovili, nekaj novega pa smo pridobili skozi različne primere dejavnosti.
Iz lupin smo izdelali »pisanico« lepljenko, iz mešanice rumenjaka in tempere pa smo naredili »pisanico« praskanko.

Natečaj “Spodbujamo prijateljstvo”

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Jana Kloboves.

Z 6. skupino »MEDVEDKI«, pod mentorstvom vzgojiteljice Jane Kloboves, pomočnice vzgojiteljice Lidije Svetelj smo se z veseljem odzvali na natečaj »Spodbujamo prijateljstvo« v nekoliko drugačni obliki s slikovnim materialom in dopisom besedila. Vsakodnevno se zelo veliko na splošno pogovarjamo o pozitivnih odnosih med vrstniki in ljudmi nasploh. Z naslednjimi slikami želimo prikazati delček našega vsakdanjega dogajanja v naši skupini. In odnose, katere na različne načine vsakodnevno gradimo, utrjujemo in ohranjamo z dejavnostmi ob različnih situacijah znotraj vrtca in skupine, kot tudi na sprehodih. Otroci so bili močno motivirani in so se ob tem tudi zabavali. Dojemali so sporočilo vsakega prikaza posebej in ga komentirali. Pogovor in spoznanja o prijateljstvu, smo utrjevali ob knjigi »ZAKAJ NAJ POSOJAM?«.

SLIKE PRIKAZUJEJO SLEDEČE DOGAJANJE:

  • IZPOSOJA IGRAČE OD DOMA – dojenček in torbica: »Mi lahko posodiš tvojega dojenčka in torbico za igro?« »Lahko, izvoli.« »Veš kaj igrajva se skupaj, bo bolj zanimivo!« »A, ne da sva prijateljici?«
  • MENJAVA IGRAČ OD DOMA avtomobilčki in velik avto: »Bi zamenjal z menoj avtomobila? Jaz ti dam svoje avtomobilčke, ti pa meni svojega? Pol ti ga pa vrnem. A, je prav?« »Mhm!«
  • SKRB ZA VRSTNIKA IN NJEGOVO DOBRO POČUTJE – počitek na blazini: »Pridi in se uleži tukaj na blazino, da se spočiješ. Na, še dojenčka stisni k sebi. Pokrila te bom z odejo in prebrala pravljico, da boš lažje zaspala.«
  • POMOČ MLAJŠEMU VRSTNIKU ZA HOJO PO STOPNICAH: »Pridi! Nič se ne boj, saj ti bom jaz pomagala po stopnicah, da ne boš padla!«
  • POMOČ MLAJŠEMU VRSTNIKU – sedenje na stolu in za mizo: »Kaj ne moreš sama potisniti stola k mizi? Pridi sem! Na usedi se na stol, da ti pomagam. Bo tako vredu?«
  • TOLAŽBA VRSTNIKA OB NESREČI – sočutje vrstnika: »Joj, udaril sem se. Boli.« »Daj pokaži! Te boli koleno? Veš, kaj saj bo kmalu bolje boš videl.«
  • NESEBIČNA POMOČ VRSTNIKA PRI – obuvanju in oblačenju»Sem že sezula copate in jih zložila. Zdaj si bom najprej obula čevlje in se potem še oblekla. En čevelj mi je uspelo obuti, drugega ne morem. Mi lahko pomagaš?« » Ja poglej takole ga natakneš na nogo in zapneš. Jopico najprej sama obleci. Vidiš, da gre. Malo ti bom pa jaz pomagal. Poglej takole primeš zadrgo in jo zapneš. Še bundo obleci. Vidiš, da ti gre. No počakaj , roko vtakni v ta rokav, takole. Pa si se oblekla. Še kapo moraš dati na glavo. Vidim, da ti ne gre. Pomagal ti bom. Stoj pri miru. Uspelo je, zdaj si oblečena in greš lahko na sprehod.«
  • PRIJATELJSKO DELJENJE DOBROT: »Vzgojiteljica, mami mi je dala bonbone in rekla naj jih razdelim svojim prijateljem.«

no images were found

Dedki in babice na obisku

Prispevek je napisala vzgojiteljica Jožica Maček.

V 5. skupino smo na prvi pomladni dan povabili naše dedke in babice, da bi skupaj praznovali prihod pomladi. Starim staršem smo zaigrali glasbeno pravljico Gradič, zapeli pesem Izidor ovčice pase in skupaj z njimi zaplesali ples Ob bistrem potoku je mlin. Ob skupnem druženju smo preživeli prijetno dopoldne.

Izlet Levčkov v Smoldno

Prispevek rpipravila vzgojiteljica Kristina Strmec.

Na lep sončen petek smo se skupina “Levčki”, v okviru športnega programa “Mali sonček”, podali na pohod v Smoldno. Med potjo smo si ogledovali naravo in prepevali različne pesmi. Na cilju pa smo se okrepčali z malico in malo poklepetali. Izlet je vsekakor uspel. Vsi smo se strinjali, da to ni bil prvi in ne zadnji pohod – naslednji bo prav zagotovo sledil prav kmalu 🙂

no images were found

V skupini Medvedkov se zabavajo in učijo

Prispevek pripravila vzgojiteljica Jana Kloboves.

V NOVEMBRU smo se seznanili s predavanjem učiteljice Irene Tehovnik, o zdravi in nezdravi prehrani in jo razvrščali na zdravo in nezdravo hrano. Sadili zdravilna zelišča in spoznavali njihove vonje (žajbelj), saj sodelujemo v projektu »Zdravje v vrtcu«.

Meseca DECEMBRA smo krasili jelko, se seznanili z narodno nošo in ob glasbi veselo zaplesali in zapeli. V kulinarični ustvarjalnici smo zamesili, oblikovali, spekli in okusili piškote.

Meseca JANUARJA, smo spoznavali poklice – frizerka, medicinska sestra.

Mesec FEBRUARJA, nam je pričaral zimske radosti. Izdelali smo iglu.

Vzgojiteljici Jana in Lidija sta otrokom zaigrali dramatizacijo »Debela repa«. Mali ritmični instrumenti so nam pričarali melodijo na katero smo prepevali znane pesmice. Za pusta smo se zabavali, kot pustne šeme.

Zajčki imamo radi sneg

Prispevek je pripravila vzgojiteljica Silvija Pavšič.

Že vse od začetka decembra, ko je zapadla večja količina snega, otroci in vzgojiteljici iz skupine Zajčki, izkoristimo lepo vreme in prisotnost snega za igro na snegu, s snegom in opazovanje lastnosti snega in snežink. S snegom se igramo na terasi, igrišču ali na sprehodu. Prinesli smo ga tudi v igralnico, da smo ga lahko raziskovali z vsemi čutili. Sneg smo tipali, vonjali, za kratek čas okušali ter opazovali taljenje. Nekajkrat smo se v igralnici igrali s »koščki stiroporja«, ki nekoliko spominjajo na sneg.

Ko smo se prvič igrali na snegu, so bili nekateri otroci negotovi, prestrašeni in jokavi. Po dveh mesecih so otroci spoznali radosti, ki jim jih ponuja sneg in uživajo v igri z njim.

no images were found

Obisk lutkovnega gledališča v Ljubljani

Prspevek je pripravila vzgojiteljica Alenka Cegnar.

V četrtek, 14. februarja smo se starejši otroci odpravili na izlet v Ljubljano. Že sama vožnja z avtobusom je bila zanimiva, opazovali smo okolico in spoznavali kraje na poti. Tik pred gledališčem smo zagledali težko pričakovane zelene zmaje in vedeli smo, da smo na cilju. Na veličastni stavbi smo takoj opazili simbol Lutkovnega gledališča, presenetil pa nas je še Martin Krpan s svojo kobilico, ki sta se točno ob devetih prikazala iz stolpiča.

In nato smo vstopili: sprejela nas je pisana in topla poslikanost sten in prijazno osebje. Slekli smo svoja oblačila in nestrpno čakali, kdaj bomo lahko vstopili v dvorano velikega odra ( a vmes smo morali še lulat!). Potem so se odprla vrata in vstopili smo v čarobni svet gledališča. Posedli smo se po pisanih in prav za nas namerjenih stolih in klopcah za tri. Luči so se počasi ugasnile in prevzel nas je svet lutk. Pred nami se je odvijala simpatična zgodba o Bobku, njegovem čolničku in živalskih sopotnikih: od klepetave miške, nagajivega zajca, poskočne žabe, pojoče lisice in velikega, nerodnega medveda, ki je (skoraj)povzročil tragični konec. A ker imajo pravljice vedno srečen konec, se je tudi ta tako končala: z novo, trdno ladjo in še bolj trdnim prijateljstvom. Vsebina in dogajanje na odru sta nas nasmejala in vsi smo bili navdušeni, prav tako nas je prevzela spretnost lutkarjev, ki so oživljali lutke.

Dobre volje in polni vtisov smo se odpeljali nazaj proti našim domačim krajem.

Doživetje je bilo nepozabno in vsi si želimo, da še kdaj!