V našem vrtcu smo imeli prav poseben dan, saj nas je obiskala mamica, ki je zdravnica. Z navdušenjem nam je predstavila različne medicinske pripomočke in njihovo uporabo ter nam pokazala, kako poteka njeno delo. 

S pomočjo otrok, ki so se javili, je pokazala uporabo stetoskopa, kjer so otroci imeli možnost poslušati bitje srca. Z otoskopom pregledovala ušesa otrok, nato pa nazorno prikazala pravilno obvezo pri poškodbi.

Po uvodnem delu smo se razdelili v skupine in se podali na delavnice, ki smo jih predhodno pripravile vzgojiteljice drugega starostnega obdobja.

Otroci so  skozi različne aktivnosti spoznavali naslednje zdravstvene storitve:

• Rentgen: Spoznavali smo kako deluje rentgenski aparat ter kako zdravniki pregledujejo naše kosti. Vsak otrok je lahko slikal željen del telesa.
• Pregled srca in ušes: Imeli smo možnost prisluhniti bitju srca s pravim stetoskopom. S pomočjo otoskopa pa smo preverjali svoj sluh.
• Logopedske vaje: Spoznavali smo pomen pravilne izgovorjave in se zabavali ob govornih igrah.
• Povijanje s povoji: Naučili smo se, kako pravilno poviti rane in biti previdni pri morebitnih poškodbah.
• Okulist: V tej delavnici smo preverjali svoj vid z različnimi igrami in se učili o pomenu dobrega vida.

Pri aktivnostih so otroci kazali navdušenje in interes za sodelovanje.

Na koncu dneva, smo se vsi skupaj zahvalili naši mamici za poučen obisk. Naučili smo se veliko novega o zdravju  in o naši skrbi zase.

Vedno smo veseli sodelovanja s starši tudi v taki obliki, zato hvala mamici Ani za sodelovanje in predstavitev poklica. Otroci so prav zares uživali J

Zapisala Lea Stržinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Ko so otroci izvedeli, da gredo v adrenalinski park, so bili zelo navdušeni. Nekaj dni smo se pogovarjali o tem.
Po zajtrku smo se odpravili na kombi, kateri se jim je zdel zelo velik. Z veseljem so se pripenjali in bili ponosni,ko jim je uspelo. Med vožnjo do Starega vrha smo prepevali in se pogovarjali. Ko smo prispeli,sta nam vodiča vse razložila. Najprej so otroci šli nekajkrat čez progo brez pasov,nato pa so dobili pasove. Nekateri so bili zelo pogumni in šli na progo prvi. Seveda so bili tako hitri,da so lahko šli ponovno. Drugi, še neizkušeni so šli počasneje, a vseeno so bili pogumni. Čeprav jih je bilo malce strah, so mi odgovarjali, da jim je všeč. 
Ker pa čas hitro beži, predvsem kadar se imamo lepo, je že prišla naslednja skupina s kombijem s katerim smo se vrnili v vrtec. Otroci pravijo, da bodo v adrenalinski park še prišli.

Zapisala Tatjana Tolar

V tednu otroka, ki je trajal od 7. do 11. 10., so bili otroci vsak dan deležni zanimivih in malo drugačnih dejavnosti.
V PONEDELJEK so nas obiskali gasilci in otrokom predstavili svoj poklic, pokazali opremo in gasilsko vozilo, v katerega so se otroci lahko tudi usedli. Sprehodili smo se še do gasilskega doma, da bi videli, kje so garaže za njihova vozila.
V TOREK je bil dan menjave igralnic. Naša skupina je zamenjala igralnico s skupino Ježki, kjer so jih čakali zanimivi igralni kotički.
V SREDO nas je obiskala Lenkina mama. S seboj je prinesla knjigo Pepelka, ki jo je imela še kot otrok in v kateri so bile zelo lepe ilustracije. Po prebrani pravljici je otrokom povedala, kako se skuha jabolčni kompot in s pomočjo otrok nam je uspelo skuhati odličen kompot.
V ČETRTEK smo v igralnici gostili štiri prijetne osnovnošolke. Tudi te so otrokom najprej prebrale zgodbico, potem pa se z njimi zabavale ob pihanju milnih mehurčkov ter kepanju s časopisnimi kepami.
V PETEK pa so otroci imeli pravljično urico s knjižničarko Bernardo.

Napisala vzg. Saša Frelih

Pokaži kot diaprojekcijo

V Tednu otroka smo v  skupini Jagode poleg gasilcev, knjižničarke, šolarjev in sovrstnikov gostili tudi stare starše.

Otroci so izdelali vabilo in v vrtec povabili dedke in babice na igralno urico. V uvodu smo poslušali zgodbo: Mišek Tip pri babici in dedku in si na velikem platnu ogledali ilustracije, nato pa je sledila igra po pripravljenih kotičkih v igralnici in na terasi. Otroci so svojim starim staršem kuhali kavice, razne juhe, pokazali in previjali dojenčke ali pa so s skupnimi močmi sestavljali najvišje stolpe iz lego kock. Na terasi so otroci pokazali vse svoje gibalne spretnosti na poligonu. Preden pa so se stari starši in otroci poslovili so na lesen srček z rdečo barvo odtisnili vsak svoj palec. Oba odtisa skupaj sta ponazarjala srce, ki bo še dolgo v  spomin na skupne »igrarije« v vrtcu.

Zapisala Irena Pelko

Pokaži kot diaprojekcijo

V prvem tednu oktobra nas je v skupini obiskala mamica deklice, ki nam je predstavila poklic okulista. Otroci so komaj čakali, da je vstopila v igralnico. Pokazala nam je veliko različnih pripomočkov. Otroci so lahko preizkusili očala z različnimi dioptrijami. Ko so si jih nadeli so se samo smejali😊 Ogledovali so si revije s pomočjo lup, imeli so pokrito eno oko, na daleč in blizu so prepoznavali slike in še in še in še. Mamica nam je s pomočjo hčerke pokazala, kako se sončna očala na svetlobi obarvajo. Ta poizkus je bil otrokom zelo všeč. Seboj je prinesla tudi kar nekaj različnih okvirjev, katere so otroci lahko preizkusili. Najbolj zanimivo se nama je zdelo, kako na koncu otroci niso znali z besedami veliko povedati o tem, kaj jim je bilo najbolj všeč. So pa to znali zelo dobro pokazati – ko se je začela prosta igra se je nadvse razcvetela igra vlog. Prav lepo je bilo otroke opazovati, kako so se spremenili v zdravnike, dojenčkom dajali kapljice v oči, jih pregledovali, kazali slike od blizu in daleč…

Iskrena hvala za tako lepo predstavitev in sodelovanje gospe Jasmini. Veseli bomo njenega obiska še kdaj…

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V teh dneh je tudi v naši igralnici zadišalo po slastni bučni juhi!
Dan smo pričeli z ogledom ilustracij na velikem zaslonu in pripovedovanjem zgodbe o debeli repi. Zgodbi smo nekoliko spremenili konec tako da so kmetu iz zgodbe pomagali tudi otroci. Otroci so izruvali debelo repo. Nato smo si ogledali različno zelenjavo in jo poimenovali (krompir, zelje, korenje, repa, rdeča pesa,…). Omenili smo tudi bučo. Odločili smo se, da iz nje skuhamo juho. In tako so otroci praznili bučo, ločevali semena, rezali bučo, krompir in korenje na koščke. Otroci so opazovali kuhanje zelenjave ob tem pa mešali, vonjali,…. na koncu pa se tudi najedli zelo okusne bučne juhe.

Zapisala Irena Pelko

V letošnjem šolskem letu smo se skupini: Krtki in Jagode priključili projektu Korak k sončku. V okviru le tega smo se v torek, 2.10. z video klicem povezali z osnovnošolci iz PP 1.b, osnovne šole Jela Janežiča. Otroci so si prek klica drug drugemu pomahali, pozdravili si zapeli pesmico in bibarijo, na koncu pa si poklonili »aplavz«. Zadovoljni s sklepanjem novih poznanstev smo si obljubili, da se še pokličemo v decembrskem času in morda tudi srečamo v pomladnih mesecih.

Zapisala Irena Pelko

Skupini Palčki in Pande smo se v petek, 20. 9. 2024, odpravili na sprehod proti Visokem. Ob poti pa nas je presenetilo pismo. Odprli smo ga in ugotovili, da nam pišejo palčki iz gozda. V pismu je pisalo, da so v majhni vasici imeli potres, ki je porušil vse njihove hiše. Otroke so prosili, da jim pomagajo in jim zgradijo nove. Zraven so nam priložili še nekaj fotografij, kakšne hišice so imeli prej. Pogledali smo si slike in skupaj ugotovili, da so hiške narejene iz naravnih materialov, katere najdemo v gozdu (mah, listje, lubje, veje…).

Otroci so bili nad pismom navdušeni in so takoj pričeli z delom. Nekateri so hišice gradili ob deblih dreves, drugi so jih zgradili samo iz vej. Nekaj hišic so okrasili še z listjem in rožami. Imeli so veliko veliko motivacijo in so želeli narediti čim več hišic, da bi se palčki lahko čimprej vselili v njihovo novo vasico. Med seboj so si pomagali in skupaj zbirali ideje in material ter nato skupaj sestavljali hišice.

Zapisala: Katja Lavtar

Skupini Junaki in Pande smo se 11.9. odpravili v malo telovadnico, kjer sta nas pričakala trenerja Miha in Primož ter nam predstavila smučarko šolo v Poljanah. Ob prihodu smo si ogledali smučarsko opremo ter jo podrobneje spoznali in poimenovali. Najbolj pogumni so lahko opremo tudi oblekli in obuli. Zatem je sledil pravi smučarski trening., ki sta ga vodila trenerja. Skupaj smo se dobro ogreli ob pesmi Cik-cak. Zatem pa se je vsak posamezniki preizkusil še v poligonu. Na poligonu so premagovali različne ovire, od sonožnih poskokov, skakanje čez klop do vijuganje slaloma. Otroci so z veseljem sodelovali. Ob koncu je prav vsak dobil še medaljo za opravljen smučarski trening.

Trenerja sta nas povabila tudi na prvo srečanje in informativni sestanek, ki bo potekal v septembru. Vsi skupaj smo se jima zahvalili za predstavitev in pripravljen trening.

Zapisala vzgojiteljica Lea Stržinar

Med šolskimi počitnicami nam v vrtcu ni dolgčas. V mesecu juliju smo imeli prav poseben obisk. K nam je prišla afriška tisočnoga.

Tisočnoga ali kačica je  razred členonožcev in je največja v  skupini stonog. Prepoznamo jih predvsem po značilnosti, da sta po dva člena njihovega oprsja zlita, zaradi česar imajo na videz po dva para nog na vsak člen. Po tej značilnosti je skupina dobila tudi ime. Poimenovanje »kačice« verjetno izvira iz valjaste oblike telesa nekaterih pogostih vrst.

Otroci so se posedli v krog. V sredino smo položili terarij, opazovali kaj vse je potrebno da ima tisočnoga dobre pogoje za življenje (zemlja, hrana, voda…) Po pogovoru sem tisočnogo vzela iz terarija. Otroci so se jo dotikali skupaj pa smo jo opisali. Ugotovili smo, da ima res veliko nog, ki jih nismo uspeli prešteti. Pri rokovanju z njo moramo biti previdni, saj nam kačica ne sme pasti iz višine, ker bi se enostavno razletela.

Po stiku z živalco smo tudi mi naredili večnogo; postavili smo se v kolono in skušali istočasno premikati noge v smeri naprej. Potrebovali smo kar nekaj spretnosti in lepo nam je uspelo. Tisočnogo so otroci na koncu še narisali in se ob tem zelo potrudili.

Zapisala: Špela Režen, dipl. vzg.

Kot vzgojiteljica Vrtca Agata iz Poljan sem imela izjemno priložnost obiskati dva sodelujoča vrtca v Nemčiji v okviru projekta Erasmus+, včasu od 27. 5. 2024 do 29 5. 2024. To je bilo naše zadnje srečanje v sklopu tega projekta.

Prvi vrtec, ki sem ga obiskala, je bil vrtec Märchenland v mestu Plauen. Vrtec, ki sprejema približno 150 otrok, je pravi primer trajnostno naravnanega okolja. Poleg številnih dejavnosti, ki podpirajo trajnostni razvoj, vrtec vsako leto organizira gledališke predstave, ki jih pripravijo otroci, stari od 3 do 10 let. Predstave se odvijajo na prireditvi Dan baterije, kjer starši prinesejo odpadne baterije, kar prispeva k ozaveščanju o pravilnem ravnanju z odpadki. Vrtec ima tudi prostorno igrišče z odrom za različne dogodke in predstave, kar omogoča otrokom, da razvijajo svoje ustvarjalne talente. Ena izmed dobrih praks v tem vrtcu je uporaba infrardeče savne, ki pripomore k dvigu imunskega sistema otrok.

Naslednji dan sem obiskala vrtec Flohkiste e.V. v Rodewichu, kjer dnevno biva okoli 80 otrok. V tem vrtcu me je najbolj navdušilo knajpanje, metoda, ki jo otroci izvajajo za krepitev odpornosti. Vrtec ponuja tudi številne zanimive interesne dejavnosti, kot so učenje angleščine, joga in in glasbene dejavnosti v sklopu projekta Drumsalive. V vrtcu imajo, tako kot pri nas, dan brez igrače, kjer otroci izdelujejo in se igrajo z recikliranimi materiali. Vrtec je obdan z velikimi zelenimi površinami, na katerih so postavljene visoke grede, kjer otroci sadijo svoje rastline. Na terasi vrtca je postavljena ptičja gnezdilnica s kamero, ki otrokom omogoča opazovanje gnezdenja ptic.

V obeh nemških vrtcih sem opazila, da so vzgojiteljice v starejših skupinah, kjer je več kot 16 otrok, večino časa same, medtem ko v mlajših skupinah skupino vodita dve vzgojiteljici. Otroci uporabljajo zobne ščetke in brisačke iz blaga, kar spodbuja razvoj trajnostne prakse. Posebnost vrtca v Rodewichu je tudi bližina observatorija, kjer otroci spoznavajo lepote in zanimivosti našega planeta in vesolja.

Vsi sodelujoči vrtci se trudimo biti dober zgled trajnostnega razvoja in iščemo nove ideje z izmenjavo dobrih praks ter obiski drugih vrtcev. Za konec sodelujoče vrtce in koordinatorje projekta čaka še izdelava pripročnika, ki ga bomo prav vsi z veseljem podelili v vrtce, da jim bo v pomoč pri nadaljnih izzivih pri razvoju trajnostne mobilnosti. Ta izkušnja je bila zame izjemno dragocena in verjamem, da bomo pridobljeno znanje uspešno prenesli tudi v naš vrtec Agata.

Zapisala: Tina Mlinar Rozinger

Poletje je čas, ko dozorevajo sladke borovnice. Z otroci smo se večkrat sprehajali mimo šolskega vrta in opazovali, kaj vse raste na njemu. Otroci so poznali že vso posajeno zelenjavo; čebula, solata, korenje… največkrat pa so opazili borovnice, ki so jih močno mikale. Dogovorili smo se, da jih bomo nabrali ko  bodo dozorele. In napočil je ta dan, še preden so odšli na zaslužene počitnice. Vsak otrok je dobil lonček in prav vsak si je zadal cilj, da bo nabral polnega. Sprehodili smo se do nasada, tam si je vsak izbral svoj grmiček. Dogovorili smo se, da trgajo borovnice vijoličaste barve, ker so le te dobrega okusa in zrele. Otroci so bili neverjetno vztrajni, kar pa je bilo najlepše; tisti ki je imel lonček poln, ga je pomagal napolniti še prijatelju. Torej vztrajnost in sodelovalnost so bile naše vrline, ki so dale rezultat – polni lončki in želodčki sladkih borovnic. Najedli smo se jih že ob nasadu, prinesli pa smo jih tudi v vrtec, saj so svoj nabirek želeli pokazati še ostalim, predvsem pa svojim staršem.

Zapisala: Špela Režen

3.   DAN NA KMETIJI

Danes nas je prebudilo težko pričakovano sonce. Po zajtrku smo zamesili  hlebčke kruha in ga spekli v krušni peči. Hlebčke kruha smo danes tudi odnesli domov in z njim presenetili svoje domače. Nato smo se na traktorski prikolici odpeljali na travnik, kjer smo grabili sveže pokošeno travo in jo nalagali na prikolico. Polno prikolico trave smo prepeljali do hleva. Tu so otroci travo nanosili kravam. Sledila je prosta igra na igralih. Otroci so se lovili, igrali v peskovniku, gugali, spuščali po toboganu in zip line-u. Okrepčali smo se s slastnim kosilom nato pa nas je avtobus odpeljal v dolino. Naš »tabor« na kmetiji smo zaključili vsi zadovoljni, prijetno utrujeni a polni doživetij in spoznanj, ki nas bodo še dolgo bogatila!

Pokaži kot diaprojekcijo

*****

2. DAN NA KMETIJI

Dan smo pričeli s pravim domačim zajtrkom (domač kruh, domača marmelada, maslo in mleko). Sledil je krožen pohod proti Staremu Vrhu. Tik pod vrhom smo se odpravili tudi na tematsko gozdno pot. Otroci so v gozdu iskali lesene kipe gozdnih živali. Na vrhu smo si privoščili malico, nato pa smo se preko vasi Podvrh vrnili nazaj do kmetije Pr Ožbet. Sledilo je kosilo in nekaj proste igre. Popoldne smo odkrivali in spoznavali živali v hlevu (konj, pujsi, zajci, kokoši, koza). Otroci so se preizkusili tudi v molži krave. Občutili so kako toplo je satovje čebel, spoznali so kako živijo čebele in kako je potrebno skrbeti za njih. Spoznali so kmečke pripomočke, orodja in mlin za pridobivanje moke iz žita. Naše dogodivščine pa smo zaključili še s pižama žurom ob glasbi in soju »disko luči.«

Pokaži kot diaprojekcijo

*****

1. DAN NA KMETIJI

Prispeli smo na kmetijo Pr* Ožbet. Kljub dežju in megli smo doživeli marsikaj zanimivega. Ogledali smo si živali v hlevu, obiskal nas je lovec Lado, ki nam je predstavil divje živali naših gozdov, gospodinja Milena nam je predstavila pripomočke za peko kruha v krušni peči in demonstrirala mesenje testa za kruh, otroci so jahali kobilo Lili in zakurili smo kres. Med posameznimi dejavnostmi pa smo si krajšali čas s tekmovanjem s sankami na suhem, prepevanjem pesmi, igranju družabnih iger, s spuščanjem na zip line-u ter na igrišču z igrali in peskovnikom. Torej, ni nam bilo dolgčas! Polni novih vtisov in spoznaj smo hitro zaplavali v sladek spanec.

Pokaži kot diaprojekcijo

V sredo, 5.6.2024 nas je že tretje leto zapored obiskala ekipa Radia 1 z Miho Deželakom na čelu. Akcija Deželak junak, ki vsako leto s pomočjo dobrodelnosti na morje odpelje otroke iz socialno šibkejših družin, je v polni meri zaživela tudi letos. Skupaj nam je uspelo zbrati zelo veliko sredstev, ki bodo pomagala, da bodo tudi otroci iz naše občine lahko to poletje sproščeno uživali v morskih dogodivščinah.

Predvsem pa je pomembno to, da imajo že naši vrtčevski otroci in šolarji razvit čut za sovrstnike in znajo biti dobrodelni. Čut, da lahko tudi z malenkostjo veliko pomagajo. Dobrodelnost prinaša dober občutek tistemu, ki se sam odloči pomagati in obenem dober občutek tistemu, ki pomoč potrebuje, saj se s tem gradi zavedanje, da človek v težki situaciji ni sam.

Hvala, ker vam je mar!

Konec aprila in v maju smo imeli dejavnosti na temo trajnostne mobilnosti. Uvod sva naredili tako da smo se seznanili s črko O in naštevali besede, ki se začnejo na ta glas. Naštevanje sva zaključili z besedo onesnaževanje, katera je bila uvod v naslednje dejavnosti. Preko razgovora so otroci prišli do ugotovitve, da je lahko onesnažena narava, zrak, voda in hrana.

Tako smo v sklopu projekta preko dejavnosti na temo onesnaževanja izvedli več dejavnosti, se igrali z različnimi vozili, izdelovali plakate, brali zgodbe z ustrezno temo, imeli dan domače igrače na temo vozil, beležili prihode otrok in reševali delovne liste. Za otroke najbolj zanimivi pa sta bili »PEŠBUS«, ko smo se dva dni, ob sedmih, zbrali na dogovorjenem mestu in se v vrtec odpravili peš, ter kolesarski dan. Za izvedbo obeh aktivnosti, bi se staršem še enkrat zahvalila za sodelovanje.

Zapisala: Mateja Matjašec

12. 4. 2024, smo se otroci iz skupine Korenjaki (z vzgojiteljicama in Vero), s kombijem odpravili proti Javorjam, kjer so nas pričakali otroci in vzgojiteljici iz skupine Zvezdice.

Odpravili smo se na pohod po Meteoritkovi poti. Naša pot se je začela z ogledom replike meteorita, ki ga je v gozdu našel domačin. Ogledali smo si zemljevid in markacije, katerim bomo sledili do cilja. Prvi postanek smo imeli že na domačiji najditelja Mirka Štiblja, saj nas je opazil in z veseljem z nami delil zgodbo o najdbi, ter pokazal svojo repliko meteorita. Otroci so lahko bolje pogledali barve in preverili, da je res veliko težji od navadnega kamna. Zahvalili smo se za razlago,  vse pokazano in dobrote, ki smo jih prejeli, ter se podali naprej po poti preko travnikov. Pri veliki skali smo se posedli na hlode in vzgojiteljica Tončka je prebrala zgodbo Velikan Vrhar, otroci so okolico skale temeljito pregledali za možnim zakladom. Ker ga niso našli smo pot nadaljevali proti gozdu. Pri hudourniškem potoku Ježa, smo na informacijski tabli dobili navodilo, da vsak poišče manjši kamenček in ga pospravi. Vzpeli smo se po gozdu, do najdišča meteorita, kjer je informacijska tabla in zemljevid sveta z luknjico v Javorjah. Vanjo so otroci ciljali s kamenčki, ki so jih nabrali pri Ježi. Tu je bil naš cilj. Otroci so se nekaj časa prosto igrali in družili, nato pa smo se po isti poti vrnili proti Javorjam. Pri skali so otroci še enkrat pogledali za skriti zaklad in tokrat so imeli več sreče. Pri vrtcu smo se zahvalili za vabilo in vodenje, si razdelili zaklad in se poslovili, do naslednjič.

Zapisala: Mateja Matjašec

Pokaži kot diaprojekcijo

3. dan

* Iskanje gusarskega skritega zaklada* Izlet z ladjico 
* Ogled akvarija, sladoled
* Igra ob in v vodi
* Gusarsko slovo z zaprisego in himno

Pokaži kot diaprojekcijo

*****

2. dan

* Igra ob vodi
* Štafetne igre z gusarji
* Daljši sprehod do Strunjana in sladoled
* Barvanje biserov
* Večerni gusarski ples

Pokaži kot diaprojekcijo

*****

1. dan

* Prihod v Pacug, ogled sob in namestitev
* Spoznavni dan z gusarji (spoznavne igre, gusarski pozdrav, himna, izdelovanje gusarskih kap)
* Sprehod po bližnji okolici – raziskovanje morske obale, morska panorama
* Igra na igrišču 

Pokaži kot diaprojekcijo

Donatorji, ki so omogočili, da je bilo letovanje predšolskih otrok na morju še prijetnejše:

• POLYCOM d.o.o.
• KNAUF INSULATION d.o.o.
• POLANS, Telekomunikacijske storitve, d.o.o.
• METLOG d.o.o.
• MIONA

Na sončni petek smo se v skupini Cofki odločili izpeljati dan s poganjalci.

Vsi otroci so v vrtec pripeljali svoje ¨vozilo¨. Poskrbeti je treba tudi za varnost, zato smo potrebovali tudi čelade. Na igrišče so se zapodili kot profesionalci in hitro naredili nekaj krogov. Veliko otrok je zelo spretnih na poganjalcih, zato so bili zelo hitri. To je bil razlog za nekaj nesreč, ki pa niso bile hude. Vožnjo sva umirili tudi s semaforjem, kjer so otroci morali počakati na zeleno luč, da so se lahko odpeljali. Vmes smo se še nekajkrat spustili po toboganu, pili vodo in pojedli malico.

Zapisala Helena Oblak

V skupini Regratove lučke smo se pogovarjali o kolesarjih, ki so nam eno dopoldne prekrižali pot. Pogovor je nanesel na to, da nekateri otroci imajo doma tudi svoje kolo ali pa poganjalčka. In tako je padla ideja, da otroci en dan v vrtec prinesejo vsak svoje kolo oziroma poganjalčka. Seveda nismo pozabili na varnost in kot najpomembnejši del opreme je bil seveda čelada. Otroci so z velikim ponosom zjutraj prihajali v vrtec in so komaj čakali, da svoje prevozno sredstvo lahko pokažejo prijateljem. V jutranjem krogu smo se dogovorili, da bomo na igrišču previdni in bomo pazili drug na drugega, ter ne bomo divjali. Otroci so se teh treh pravil zelo dobro držali. Na igrišču so nadvse uživali. Med njimi je steklo res lepo sodelovanje, med seboj so si posojali poganjalce in pazili na nanje. Narisali smo cesto, postavili ovire, katere so otroci lepo obhajali. Za nami je res prijetno dopoldne in zagotovo ga bomo izpeljali še kdaj.

Zapisala vzgojiteljica Špela Dolinar

V skupini Regratove lučke smo se odločili, da bomo tri tedne v mesecu aprilu izvajali vrtec v gozdu. Vsak dan smo se takoj po zajtrku odpravili v gozd, nazaj v vrtec pa smo se vračali v času kosila. Otroci so v prvem tednu v gozdu iskali primeren prostor, spoznavali gozdni bonton, nabirali in razvrščali so različni naravni material, tipali različne podlage (gladko, hrapavo), premagovali so različne gibalne ovire na gozdnem poligonu… Vsak otrok si je izbral svoje drevo, vsak dan pa nas je nagovoril tudi Hlodko.

V drugem tednu so otroci nekoliko več pozornosti namenili rastlinam v gozdu. Spoznavali so razlike med iglavci in listavci, opazovali rast praproti. V gozdu smo prebrali pravljico Palčič, ki jo je za nas pripravil naš Hlodko. Objemali smo drevesa, ločevali njihovo lubje,… Bil je res zanimiv teden. Na dan, ko je dolino pobelil sneg smo v gozdu ustvarili blatno sliko😊 To je bilo doživetje za otroke – risanje z blatom.

Tretji teden pa je bil namenjen spoznavanju živali, ki živijo v gozdu. Iskali smo živali in jih kar nekaj tudi našli. Ponosno smo opazovali mišje luknje, jazbino in lisičjo luknjo. Otrokom je domišljija švigala na vse strani. Ker nam jo je vreme malce zagodlo smo v igralnici spoznali poklic gozdarja. En dan pa smo se v gozd na opazovanje odpravili kar s palerinami. Zadnji dan je otroke prav lepo presenetil Hlodko, saj je vsakemu dal medaljo, na kateri je pisalo GOZDNI JUNAKI.

O tem, kako pomembno je, da otroci čim več časa preživijo v naravi ni potrebno izgubljati besed. To, kako se otrok v naravi sprosti in zaživi pa je vredno omembe. Med njimi je vsak dan potekala neverjetna igra, neverjetno povezovanje, reševanje gibalnih problemov, sodelovanje, spodbujanje, … Otroci so bili neverjetni in prav vsi so v gozdu nadvse uživali.

Zapisala vzgojiteljica Špela Dolinar