Mesec december je mesec poln dobrih žeja, pričakovanj, lepih misli in čarobnih trenutkov. Tudi v našem vrtcu je bil  poln veselja in otroškega smeha.

Popestrili smo si ga z različnimi dejavnostmi in medsebojnim druženjem. Okrasili smo igralnice in skupni hodnik s pisanimi okraski, ki so vnesli pravo praznično vzdušje. Na hodniku nas poleg lučk in zvezd pričakuje tudi smreka, ki jo krasijo otroški okraski, narejeni z veliko ljubezni in ustvarjalnosti.

Skupaj smo plesali ob božičnih pesmih, kar nas je vse napolnilo s toplino in veseljem. Ogledali smo si odigrano predstavo vzgojitelji z naslovom Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo. Vseskozi pa smo si vzeli čas za druženje ob dnevu odprtih vrat, kjer so se otroci povezali v prazničnem duhu. Prepevali smo zimske pesmi, prisluhnili  božični pravljici Puhasti Niko in uživali v božičnem kinu ob kokicah.

Največje pričakovanje pa je bil prihod Dedka mraza, ki nas vsako leto tako razveseli in polepša čarobni december.

Otroci in vzgojiteljice vam želimo lepe prihajajoče praznike in vse dobro v novem letu! 😊

Zapisala Lea Stržinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Takoj po zajtrku smo se otroci iz skupine Palčki in Zajčki, odpravili proti cerkvi. Tam sta nas že pričakala deklica iz naše skupine in njen oče Andrej. Otroci so se usedli in najprej smo spoznali kako so orgle sestavljene (tipke, piščali, ventili…). Ogledali smo si, da so piščali različnih velikosti in dolžin. Ugotovili smo, da se zaradi tega razlikuje zvok, ki prihaja iz njih. Prav tako smo videli, kako veliko je teh piščali in da je zvok, ki prihaja iz njih lahko bolj tih ali pa zelo glasen. Oče deklice nam je vse to zelo lepo pokazal in razložil. Nato smo skupaj zapeli še nekaj pesmic, ob tem pa nas je spremljal zvok orgel. Poslušali smo nekaj počasnih in nekaj hitrih skladb. Na koncu pa so vsi otroci imeli možnost, da so lahko še sami zaigrali na orgle. Usedli so se na stol ter se preizkusili v igranju. Otroci so zelo radi ugotavljali, kakšen zvok slišijo ob pritisku na določeno tipko.

Ko smo prišli v vrtec, so otroci svoje vtise narisali na papir ter še celo dopoldne podoživljali to izkušnjo.

Še enkrat bi se lepo zahvalili očetu deklice, ki je otrokom na lep in primeren način razložil in pokazal ta malo manj poznan, a zelo zahteven instrument.

Zapisala: Katja Lavtar

Tudi v decembrskem času smo se (skupini: Jagode in Krtki) ponovno slišali z našimi prijatelji iz OŠ Jela Janežiča. Preko video klica smo se pozdravili in si pomahali. Nato pa vse otroke povabili k ogledu predstave s senčnimi lutkami z naslovom ROKAVIČKA. Veseli in iskreni nasmehi so se narisali na obraz otrokom, tako enim kot drugim. Za piko na i pa smo prijatelje obdarili z doma narejenimi ročnimi lutkami, ki so jih poimenovali naši otroci. Na koncu pa so nam prijatelji namignili, da je paket presenečenja že napoti tudi za nas (skupino: Jagode in Krtki). »Jej, v tem mesecu pa presenečenj res ne zmanjka! Vesele praznike!«
Zapisala: Irena Pelko

Pokaži kot diaprojekcijo

Pričel se je praznični čas, čas ki mora biti za vse nekoliko čaroben, zato smo ga želele pričarati tudi otrokom v vrtcu. Vsaka skupina drugega starostnega obdobja je izdelala okraske za na smrekico. S Katjo sva postavili smrekico in ji nadeli lučke. Uredili sva tudi dekoracijo okoli smrekice.

Zatem pa je vsaka skupina, ena za drugo prišla obesiti okraske. Otrokom je bilo to nekaj posebnega, z veseljem so obešali okraske. Nekateri so povedali, da so doma že okrasili smrekico. Napočil je veliki dan- PRIŽIG LUČK. Vsi smo se zbrali pri smrekici. Vsi otroci so radovedno zrli v okrašeno smrekico. Pričeli smo z odštevanjem- …5, 4, 3, 2, 1, LUČKEEEE, VESELJE, PLOSKANJE… Zapeli smo nekaj zimskih in božičnih pesmi. Ker pa so bili otroci tako veseli in polni energije, so tudi zaplesali in skupaj z njimi tudi me vzgojiteljice.

Mesec december je res najbolj čaroben mesec v letu, saj je takrat občutiti največ sreče, upanja in pričakovanj.

Napisala: Tatjana Tolar

V torek, 3. 12. 2024, so nas v skupini Palčki obiskali stari starši. Najprej so jim otroci zapeli tri pesmice: Jesenska (A. Štefan), Sneženi mož (J. Bitenc) in Rasla je jelka (slovenska ljudska). Nato smo stare starše povabili k ustvarjanju zimske dekoracije za našo igralnico in za okrasitev novoletne smrečice. Nastali so zelo lepi in pisani okraski iz različnih materialov. Na koncu so jim otroci natočili čaj in jim postregli s piškoti. Otrokom je bilo srečanje zelo všeč in so cel dan sijali od zadovoljstva.

Zapisala: Katja Lavtar

V skupini »Zajčki« smo se v tednu od 11. do 15.11.2024, pogovarjali o hrani, značilni za tradicionalni slovenski zajtrk. Vsak dan so otroci spoznali eno dobrino ter spoznavali lastnosti. Vse so lahko tudi poizkusili in ugotovili, da je domače pridelana hrana res okusna.

Otroci so bogatili besedni zaklad z novimi besedami, kot npr. medičina, jablana, kvas… Sodelovali smo z domačim okoljem, saj so otroci skupaj s starši izdelali plakat s sličicami hrane, značilnimi za tradicionalni slovenski zajtrk.

V petek smo zaključili s temo in si privoščili pravi tradicionalni slovenski zajtrk z zanimivimi dejavnostmi. Vzgojiteljice 2. starostnega obdobja smo zaigrale igrico »Čudežna skleda medu« (Ž. V. Doria) za otroke zgornjega nadstropja. V šoli pa smo si ogledali razstavo lokalnih jedi ter predstavitev čebelarja g. Ingliča z medenimi dobrotami.

Zapisala Barbara Primožič

Pokaži kot diaprojekcijo

Ker smo skupaj z otroki iz skupine Jagod vključeni v projekt Korak k sončku, nam je v mesecu novembru dan zelo polepšal obisk dečka Ažbeta. V skupini so ga otroci zelo lepo sprejeli, skupaj z njim delili igrače in se zabavali. Vzgojiteljice iz 9. in 5. skupine smo vsem zaigrale predstavo Zrcalce. Vsi so v njej zelo uživali in se glasno smejali dogajanju. Deček se je kljub cerebralni paralizi zelo dobro znašel v naši skupini in dobil veliko novih prijateljev. Z nami se je podal tudi na sprehod in na hitro spoznal še malce Poljan. Ker smo bili res veseli njegovega obiska, smo vzgojiteljice zanj in za bratca pripravile dve ročni lutki. Darila se je zelo razveselil in kar takoj pričel z oživljanjem lutk.

Dopoldne, ki je bilo prepleteno z prijaznostjo, toplim sprejemom in lepimi izkušnjami, je čisto prehitro minilo. Upamo, da se nam Ažbe še kdaj pridruži in nam s svojim smehom in pozitivno energijo prinese sonce v naš vrtec.

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Tudi » krtki » imajo radi sneg… Čeprav se zima sploh še ni začela smo se prvih snežink nadvse razveselili. Otroci so komaj čakali, da se odpravimo zimskim radostim naproti. Vsi v zimskih oblačilih in z lopatkami v rokah smo se podali na sosednji hrib, kjer je še vztrajal sneg. Otroci so se dričali po bregu, kotalili, vozili z lopatkami, kepali, se igrali s snegom. Zabava je bila zagotovljena. Polni lepih izkušenj in bolečih lic zaradi širokih nasmehov smo se vrnili v vrtec. Sedaj pa držimo pesti, da nas sneg kmalu spet razveseli 😊.

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupini spoznavamo poklice, več poudarka smo namenili poklicu kuhar/kuharica, šivilja/krojač in vodovodar. Z otroki smo se v sklopu projekta eko vrtec pogovarjali, kako pomembna je voda za obstoj življenja. Ugotavljali smo, kako pride voda do pipe, ali lahko pijemo vsako vodo, da varčujemo z vodo in da brez vode ni življenja (rastline, živali, ljudje).

V skupini imamo mamico po poklicu sanitarni inženir, katera je zaposlena na občini Gorenja vas -Poljane in je odgovorna za strokovni nadzor za pitno vodo, ki oskrbuje prebivalce iz omenjene občine.

Povabila nas je na Kovnico, kjer je vodohran (rezervoar) za Poljane. Otrokom je na praktičen način prikazala, kako voda priteče iz izvira do vodohrana. Razložila jim je, da vsa voda priteče po plastičnih ceveh, katere so zakopane pod zemljo, zaradi varnosti cevi, mraza in vročine. Voda, ki priteče po ceveh v vodohran, mora biti čista, zato jo pregledajo v laboratoriju, če je ustreza za pitje.  V primeru, da voda ni pitna, mamica Tina izda obvestilo za občane, da je vodo potrebno prekuhavati. Skrbi za reden nadzor dodajanja klora in izvaja redne preglede po vodohranih celotne občine.

Z otroki smo vstopili v vodohran, kjer smo videli dva velika bazena s pitno vodo. Ogledali smo si števce, cevi, ventile in napravo za doziranje klora. Otroci so sami z majhnimi cevmi sestavili cevovod, po katerem smo spustili vodo in ponazorili, kako poteka prenos od izvira do vodohrana.

Zapisala: Damjana Režen

Pokaži kot diaprojekcijo

Otroci iz vrtca so imeli priložnost uporabiti senzorno sobo, ki je ponujala svojevrstno doživetje. Otroci so v sobi poleg igre z vzgojiteljicami lahko preizkušali različne stvari in bili deležni različnih občutenj. V njej je bilo moč začutiti drugačnost, omejenost, izziv, zmago, trud,… Med drugim so otroci risali z zavezanimi očmi, risali so samo z nogami, prepoznavali različne predmete samo na otip, se igrali s sencami, lovili list, ki je letel ob steni, z lupami pregledovali zanimive slike živali, se igrali spomin, potekala je igra z barvno kocko, šli so skozi slepi poligon,…
Otrokom je bilo delo zanimivo, predvsem pa jim je bilo všeč, da so se pri nekaterih stvareh morali tudi potruditi. Najbolj zabaven se jim je zdel slepi poligon, saj so morali zaupati prijatelju, ki jih je z zavezanimi očmi vodil, obenem pa v obratni situaciji počasi peljati prijatelja čez ovire.

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupini Palčki se v tem mesecu spoznavamo z zdravo in ekološko pridelano hrano. To otroci že spoznavajo preko knjig, ki jih berejo za bralno značko. Da pa smo lahko dobili še konkretno izkušnjo, smo se odpravili na manjšo kmetijo, kjer so otroci lahko stopili v stik s kokoškami, zajci in kozami.

Najprej so si otroci v manjših skupinah ogledali kje in kako živijo kokoške. Pobrali smo jajca in jih tudi prešteli. Ugotovili smo, da vsaka kokoš na dan iznese le eno jajce.

Nato smo si ogledali, kje so koze. Tudi te smo prešteli, jih  pobožali, pogumnejši otroci pa so jih lahko tudi hranili. Opazovali smo, kako poteka molža koz in nekaj otrok se je v tem tudi preizkusilo in moram reči, da jim je šlo zelo dobro od rok.

Sledilo je še spoznavanje z zajci in ker sta ravno dve zajklji imeli mladičke, smo lahko videli kako majhni so ter v kako velike zajce zrastejo. Otroci so mladičke lahko vzeli v naročje, jih malo nahranili in si jih dobro ogledali. Da pa jih njihovi kremplji niso preveč bodli, smo na noge položili brisačo. Nad zajčki so bili otroci navdušeni in so jih z veseljem vzeli k sebi v naročje.

To izkušnjo in stik z živalmi, si bodo otroci zagotovo zapomnili.

Zapisala: Katja Lavtar

Pokaži kot diaprojekcijo

V mesecu oktobru smo obravnavali intervencijske službe. Eno od teh je tudi policija.

 Otroci iz skupin Pande in Junaki smo obiskali policijsko postajo v Škofji Loki.

Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili v Škofjo Loko na policijsko postajo. Tam nas je sprejela prijazna policistka Jana. Peljala nas je skozi prostore policije. Videli smo dve celici zapora, pokazala nam je policijski motor, trikolesnik, kolo, smuče in razložila v kakšnih situacijah uporabljajo ta vozila in druge pripomočke. Policistki Jani sta se pridružila še dva policista, ki sta nam pokazala opremo, ki jo morajo nositi  policisti. Pokazala sta zaščitni jopič, lisice, solzivec. Na koncu pa smo si šli pogledat, kakšen je policijski kombi »marica« znotraj. Pokazali so, kako tulijo sirene, svetijo modre intervencijske luči. Na koncu pa je policistka opozorila otroke, kako se pravilno obnašamo na cesti in kaj naredimo, kadar se odpravimo na izlet z avtom.

Vsi smo zelo uživali v zanimivem dopoldnevu.

Zapisala Katarina Špiček

Pokaži kot diaprojekcijo

V SKUPINI Zmajčki smo spoznavali jesenke pridelke. Otrokom je bila najbolj všeč BUČA, zato sva se odločili, da iz buče skuhamo juho.

Najprej smo prebrali knjigo Juha, ki iz buč se skuha potem sva otrokom sva predstavili različne buče, ki so jih najprej tipali, »težkali« in si jih ogledovali, bili so zelo vztrajni 😊.

Iz Hokaido buče pa smo skuhali juho.

Otroci so pri pripravi aktivno sodelovali – otroci so zares uživali. Najprej smo bučo izdolbli  kar z rokami, jo narezali (otroci so imeli otroške nože) in dali v lonec, kjer smo jo skupaj s krompirjem in čebulo skuhali.

Skuhano zelenjavo smo zmiksali in nato juho pojedli.

Vsi se strinjamo, da je bila JUHA, KI IZ BUČ SE SKUHA SLAAAAASTNA 😊.

Zapisala: Brigita Šink

Pokaži kot diaprojekcijo

Otroci iz skupine Junaki in Pande smo spoznavali postopek liofiliziracije sadja. Da pa smo vse skupaj lahko izvedli so nam najprej na pomoč priskočili otroci, ki so od doma prinesli jabolka in hruške. Sadje smo skrbno oprali, nato pa ga narezali na krhlje. Sledilo je zmrzovanje sadja. Ko je bilo sadje zamrznjeno, smo ga odnesli v lokalno trgovinico Maline z’doline, kjer sta nam Patricija in Žiga pokazala nadaljnji postopek liofiliziranja. Otroci so s svojimi spretnimi prsti pomagali pri nalaganju sadja na pladnje.  Ko so bili pladnji s sadjem pripravljeni, smo jih odnesli v napravo za liofiliziranje, ki izvede postopek sušenja na nizkih temperaturah pri čemer sadje ohrani vse svoje hranilne  vrednosti in okus. Otroci so lahko na lasten način videli, kako se lahko preprosto sadje spremeni v hranljiv in okusen prigrizek, ki ga lahko uživamo skozi vse leto. 
Ob koncu smo si ogledali še preostalo liofilizirano sadje in posladkali z njunimi liofiliziranimi jabolki.

Zapisala: Lea Stržinar

V skupini Medvedki smo v mesecu oktobru odšli na pohod s starimi starši. Babice in dedki so nam že v garderobi pomagali pri oblačenju, nato pa se skupaj z nami podali po poti proti Visokem. Žal se je sonce skoraj celo pot skrivalo za meglo, kar pa vseeno ni vplivalo na dobro razpoloženje vseh nas. Na cilju smo se okrepčali s sokom in piškoti, v slast pa so nam šli tudi jabolčni krhlji, ki smo jih v skupini sami posušili. Ob povratku v vrtec so otroci objeli svoje stare starše in jim pomahali v upanju, da nas čimprej spet obiščejo.

Zapisala Aleksandra Frelih

Po jesenskih počitnicah nadaljujemo s spoznavanjem  in sprejemanjem drugačnosti. Otroci so v jutranjem krogu najprej prisluhnili pravljici Lev Rogi najde srečo ( Igor Prohl). Po pravljici pa je otroke v skupini obiskal medved Tonček na invalidskem vozičku, starem že več kot 50 let. Otroci so bili na začetku presenečeni, kasneje pa so si voziček dobro ogledovali. Spoznali so, da sploh ni enostavno premikanje v njem. Ker smo želeli, da se nam na sprehodu pridruži tudi Tonček, smo ves čas reševali težave, po kateri poti lahko pride iz vrtca.

» Ja sam, ki bo pa šou dol?«
»Sam po stopnicah pa nau mogu it.«
» A ga bomo nesl?«

Otroci so našli pot z dvigalom do zadnjega vhoda vrtca. Na parkirišču smo si ogledali parkirno mesto za invalide, nato pa smo Tončka želeli peljati na šolsko igrišče. Otroci so bili zelo skrbni in pozorni tudi na to, da ga nebi preveč zeblo v noge. Na igrišče nismo mogli – na eni strani so bili parkirani avtomobili, na drugi strani pa skozi vrtljiva vrata ni šlo, sosednja pa so bila zaklenjena. Kasneje so otroci hišnika vprašali, če bi nam jih lahko naslednjič odklenil. Tončka smo peljali tudi skozi šolo in na ta način našli nekaj poti, kjer bi gibalno ovirana oseba lahko vstopila v šolske in vrtčevske prostore.

Otroci so danes doživeli veliko zanimivega. Njihovi možgančki so bili polni različnih idej, predvsem pa jih je bilo najlepše videti, kako so bili skrbni do medveda. Skrbni že »samo« do plišastega medveda…

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Konec meseca oktobra je v prazni igralnici zaživela senzorna soba, ki otrokom iz celega vrtca omogoča kar nekaj prijetnih izkušenj in raziskovanj. V njej so se otroci osredotočili na svoja čutila. Dejavnosti, ki so potekale preko igre so jih vzpodbudile, da so se zavedali pomembnosti zdravja, okončin, vida,… Nič ni samoumevno. To, da smo zdravi, da imamo noge in roke, da lahko vidimo, hodimo je neskončno bogastvo. Otroci so tako preko dejavnosti dobili občutek, da lahko rišejo tudi z usti ali nogami. Risali so tudi z zaprtimi očmi.  Prav tako so z zaprtimi očmi sledili vrečkam in ugotavljali kaj se nahaja v njih. V škatli presenečenja so bili pozorni na to, kaj tipajo, kakšne oblike je predmet, ki so ga imeli v rokah, a ga niso videli. Poigrali so se tudi s sencami. Igrali so se z postavitvijo dlani, kot so jim narekovale ilustracije. Vsi zbrani so lovili list, ki je hitro drsel po steni. Pri raziskovanju so jim bile v pomoč tudi lupe. „ Slepi poligon“ je bil idealna priložnost za sodelovanje v paru in za razvijanje zaupanja. Otrok je prijatelja, ki je imel prevezo čez oči, samo z govorom peljal skozi poligon.  Še in še so otroci lahko izkusili v sobi. Bilo jim je zelo zabavno. Dejavnosti so bile take, da je bila prisotnost vzgojiteljice pomembna – kar pa je bilo otrokom tudi zelo všeč. Tako so se igrali vsi – otroci in vzgojiteljice.

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupini »Zajčki« smo spoznali dva jesenska pridelka.

Najprej so otroci spoznali koruzo in se srečali, kako ličkati koruzna zrnja. Ob tem so bili vsi zelo spretni in vztrajni. Zrnja so uporabili za igro – prelagali so jih iz lončka v lonček ali pa s pomočjo žličke. Koruzna zrnja, sicer kupljena v trgovini, pa so bila za otroke še posebno doživetje. Namreč, navdušeno so opazovali, kako smo jih spekli v aparatu za kokice, ter jih poizkusili. Spoznali pa so tudi koruzni zdrob oziroma polento, ter ga primerjali in spoznavali razlike s koruznimi zrnji. 

Vse tri buče nam je prinesel deček naše skupine. V jutranjem krogu so jih otroci tipali ter poizkušali potežkati. Sodelovali so v pogovoru, kakšne barve so ter pokazali, katera je največja oziroma najmanjša, jih prešteli…Sledilo je izdolbenje buče in otroci so radi pobirali bučna semena iz nje. Izdolbli smo dve buči, ki sva ju z vzgojiteljico Bernardo oblikovali v bučno strašilo. Posebno doživetje je bilo, ko sva vanju vstavili prižgani svečki ter  zatemnili prostor in se v takšnem vzdušju zaigrali socialno igro »Konjiček, kdo te jaha«. Buče smo opazovali tudi na sprehodih – na poljih ali pa so bile postavljene pri hišah. Pano v igralnici smo polepšali z izdelki otrok  – trganka in lepljenka buč.

Prispevek je napisala vzgojiteljica Barbara Primožič.

Pokaži kot diaprojekcijo

Vodji 1. in 2. starostnega obdobja sva se 16. in 17. oktobra 2024 udeležili Nacionalne konference o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj VITRAŽ na Bledu. Cilj konference je bil predstaviti rezultate poročila omrežja Eurydice o VITR v šolah v Evropi (2024), osvetliti stanje na področju VITR – nacionalno in mednarodno, omogočiti izmenjavo dobrih praks vzgojno-izobraževalnih zavodov in organizacij za izobraževanje odraslih, omogočiti razpravo o različnih vidikih  VITR med različnimi deležniki, ponuditi udeležencem priložnost za izkustveno učenje na prostem, identificirati vrzeli na področju izvajanja VITR in oblikovati ključna sporočila, s tem prispevati k trajnostnostni usmerjenosti vzgojno-izobraževalne praks in predvsem navdihovati strokovne delavce za njihovo delo.

Prvi dan sva se najprej udeležili predavanja Boštjana Videmška (Nujnost ukrepanja v času ugrabljene pozornosti in vedno novih kriz) in Primoža Banovca (Znanja za načrtovanje in izvajanje ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam). Boštjan Videmšek je govoril o pozitivnih primerih boja s podnebno krizo in absolutni nujnosti celostnega in takojšnjega ukrepanja v tem času ugrabljene pozornosti ter novih in novih kriz, ki boj s podnebno krizo vedno znova vržejo nekaj mest nižje na seznamu prednostnih nalog. Primož Banovec je poudaril, kako zelo je izobraževanje povezano z ustreznim načrtovanjem in izvajanjem ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam ter kako je potrebno, da z naracije, ki temelji na opozarjanju (ali strašenju) pred podnebnimi spremembami, učečim se posredovati poglobljena znanja in vedenja o tem in za to, kako načrtovati in izvajati lokalno primerne ukrepe, s katerimi se že danes in se bomo tudi v prihodnosti prilagajali podnebnim spremembam. Tekom dneva so potekale predstavitve dobrih praks in razprave z udeleženci. Svoje dobre prakse je predstavil tudi Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica – igrače iz odpadne embalaže, delavnica kompostiranja za zaposlene, vrtiček, učilnica na prostem, učenje samooskrbe in spretnosti vrtnarjenja. Popoldne je sledilo še izkustveno učenje, ki so ga organizirali CŠOD-ji. Vsak od njih je pripravil eno postajo z nalogo, ki sva jo morali rešiti/opraviti.

Drugi dan so nam za začetek predstavili poročilo Eurydice, rezultate mednarodnih raziskav o okoljski ozaveščenosti in trajnostnemu razvoju v šolah ter nove dokumente s področja VITR. Po skupinah smo se nato udeležili delavnic Praktični vidiki smernic VITR, kjer smo imeli možnost podeliti svoja mnenja, poglede in izkušnje glede teme posamezne delavnice. Sledilo je še predavanje Zale Volčič (Pedagoške razsežnosti digitalne medijske pismenosti) in RTV-ja (Moč javnega medija in VITR).

Posnetki dobrih praks in zapiski s predavanj so dostopni na povezavi: https://vitraz.splet.arnes.si/gradiva/

Zapisala Jerca Kopač

V mesecu oktobru smo se  v skupini pogovarjali o požarni varnosti in poklicih, ki so povezani z intervencijskimi vozili.

Obiskali smo gasilski dom v Poljanah, kjer so nas gasilci prijazno sprejeli, pokazali opremo, pripomočke, vozila, ki so nujno potrebna pri gašenju, reševanju,… Otroci so imeli možnost sodelovanja pri uporabi gasilske opreme (čelada, reševalne sani, plinska maska, gasilska cev, ročniki,…). Preizkusili so se tudi v gasilskem tekmovanju – vaja z vedrovko. V vrtcu smo izvedli pravo evakuacijsko vajo in sodelovali v intervjuju za Radio Sora – »Kdo je gasilec«.

V vrtcu nas je obiskala zdravnica Ana, katera nam je predstavila poklic zdravnika. Na praktičnih primerih v sodelovanju z otroki nam je prikazala osnovne zdravniške pripomočke in preglede, katere zdravnik opravi v ordinaciji.

V skupini in v sodelovanju z otroki 2. starostnega obdobja smo izvajali različne delavnice in igre na temo gasilcev in zdravnikov. Izvedli smo pravi mali zdravstveni dom, kjer smo po skupinah imeli različne ambulante (rentgen, očesna ambulanta, logoped, splošni zdravnik – pediater in imobilizacija).

Obiskala nas je reševalna ekipa iz nujne medicinske pomoči Škofja Loka, kjer sta nam prijazna Monika in Grega predstavila notranjost reševalnega vozila in nam s pomočjo prostovoljcev (otrok) na igriv način prikazala, kako poteka oskrba obolele, poškodovane osebe.

V prihajajočem mesecu pa nas čaka ogled policijske postaje v Škofji Loki.

Zapisala Damjana Režen