Otroci iz vrtca so imeli priložnost uporabiti senzorno sobo, ki je ponujala svojevrstno doživetje. Otroci so v sobi poleg igre z vzgojiteljicami lahko preizkušali različne stvari in bili deležni različnih občutenj. V njej je bilo moč začutiti drugačnost, omejenost, izziv, zmago, trud,… Med drugim so otroci risali z zavezanimi očmi, risali so samo z nogami, prepoznavali različne predmete samo na otip, se igrali s sencami, lovili list, ki je letel ob steni, z lupami pregledovali zanimive slike živali, se igrali spomin, potekala je igra z barvno kocko, šli so skozi slepi poligon,…
Otrokom je bilo delo zanimivo, predvsem pa jim je bilo všeč, da so se pri nekaterih stvareh morali tudi potruditi. Najbolj zabaven se jim je zdel slepi poligon, saj so morali zaupati prijatelju, ki jih je z zavezanimi očmi vodil, obenem pa v obratni situaciji počasi peljati prijatelja čez ovire.

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupini Palčki se v tem mesecu spoznavamo z zdravo in ekološko pridelano hrano. To otroci že spoznavajo preko knjig, ki jih berejo za bralno značko. Da pa smo lahko dobili še konkretno izkušnjo, smo se odpravili na manjšo kmetijo, kjer so otroci lahko stopili v stik s kokoškami, zajci in kozami.

Najprej so si otroci v manjših skupinah ogledali kje in kako živijo kokoške. Pobrali smo jajca in jih tudi prešteli. Ugotovili smo, da vsaka kokoš na dan iznese le eno jajce.

Nato smo si ogledali, kje so koze. Tudi te smo prešteli, jih  pobožali, pogumnejši otroci pa so jih lahko tudi hranili. Opazovali smo, kako poteka molža koz in nekaj otrok se je v tem tudi preizkusilo in moram reči, da jim je šlo zelo dobro od rok.

Sledilo je še spoznavanje z zajci in ker sta ravno dve zajklji imeli mladičke, smo lahko videli kako majhni so ter v kako velike zajce zrastejo. Otroci so mladičke lahko vzeli v naročje, jih malo nahranili in si jih dobro ogledali. Da pa jih njihovi kremplji niso preveč bodli, smo na noge položili brisačo. Nad zajčki so bili otroci navdušeni in so jih z veseljem vzeli k sebi v naročje.

To izkušnjo in stik z živalmi, si bodo otroci zagotovo zapomnili.

Zapisala: Katja Lavtar

Pokaži kot diaprojekcijo

V mesecu oktobru smo obravnavali intervencijske službe. Eno od teh je tudi policija.

 Otroci iz skupin Pande in Junaki smo obiskali policijsko postajo v Škofji Loki.

Po zajtrku smo se z avtobusom odpravili v Škofjo Loko na policijsko postajo. Tam nas je sprejela prijazna policistka Jana. Peljala nas je skozi prostore policije. Videli smo dve celici zapora, pokazala nam je policijski motor, trikolesnik, kolo, smuče in razložila v kakšnih situacijah uporabljajo ta vozila in druge pripomočke. Policistki Jani sta se pridružila še dva policista, ki sta nam pokazala opremo, ki jo morajo nositi  policisti. Pokazala sta zaščitni jopič, lisice, solzivec. Na koncu pa smo si šli pogledat, kakšen je policijski kombi »marica« znotraj. Pokazali so, kako tulijo sirene, svetijo modre intervencijske luči. Na koncu pa je policistka opozorila otroke, kako se pravilno obnašamo na cesti in kaj naredimo, kadar se odpravimo na izlet z avtom.

Vsi smo zelo uživali v zanimivem dopoldnevu.

Zapisala Katarina Špiček

Pokaži kot diaprojekcijo

V SKUPINI Zmajčki smo spoznavali jesenke pridelke. Otrokom je bila najbolj všeč BUČA, zato sva se odločili, da iz buče skuhamo juho.

Najprej smo prebrali knjigo Juha, ki iz buč se skuha potem sva otrokom sva predstavili različne buče, ki so jih najprej tipali, »težkali« in si jih ogledovali, bili so zelo vztrajni 😊.

Iz Hokaido buče pa smo skuhali juho.

Otroci so pri pripravi aktivno sodelovali – otroci so zares uživali. Najprej smo bučo izdolbli  kar z rokami, jo narezali (otroci so imeli otroške nože) in dali v lonec, kjer smo jo skupaj s krompirjem in čebulo skuhali.

Skuhano zelenjavo smo zmiksali in nato juho pojedli.

Vsi se strinjamo, da je bila JUHA, KI IZ BUČ SE SKUHA SLAAAAASTNA 😊.

Zapisala: Brigita Šink

Pokaži kot diaprojekcijo

Otroci iz skupine Junaki in Pande smo spoznavali postopek liofiliziracije sadja. Da pa smo vse skupaj lahko izvedli so nam najprej na pomoč priskočili otroci, ki so od doma prinesli jabolka in hruške. Sadje smo skrbno oprali, nato pa ga narezali na krhlje. Sledilo je zmrzovanje sadja. Ko je bilo sadje zamrznjeno, smo ga odnesli v lokalno trgovinico Maline z’doline, kjer sta nam Patricija in Žiga pokazala nadaljnji postopek liofiliziranja. Otroci so s svojimi spretnimi prsti pomagali pri nalaganju sadja na pladnje.  Ko so bili pladnji s sadjem pripravljeni, smo jih odnesli v napravo za liofiliziranje, ki izvede postopek sušenja na nizkih temperaturah pri čemer sadje ohrani vse svoje hranilne  vrednosti in okus. Otroci so lahko na lasten način videli, kako se lahko preprosto sadje spremeni v hranljiv in okusen prigrizek, ki ga lahko uživamo skozi vse leto. 
Ob koncu smo si ogledali še preostalo liofilizirano sadje in posladkali z njunimi liofiliziranimi jabolki.

Zapisala: Lea Stržinar

V skupini Medvedki smo v mesecu oktobru odšli na pohod s starimi starši. Babice in dedki so nam že v garderobi pomagali pri oblačenju, nato pa se skupaj z nami podali po poti proti Visokem. Žal se je sonce skoraj celo pot skrivalo za meglo, kar pa vseeno ni vplivalo na dobro razpoloženje vseh nas. Na cilju smo se okrepčali s sokom in piškoti, v slast pa so nam šli tudi jabolčni krhlji, ki smo jih v skupini sami posušili. Ob povratku v vrtec so otroci objeli svoje stare starše in jim pomahali v upanju, da nas čimprej spet obiščejo.

Zapisala Aleksandra Frelih

Po jesenskih počitnicah nadaljujemo s spoznavanjem  in sprejemanjem drugačnosti. Otroci so v jutranjem krogu najprej prisluhnili pravljici Lev Rogi najde srečo ( Igor Prohl). Po pravljici pa je otroke v skupini obiskal medved Tonček na invalidskem vozičku, starem že več kot 50 let. Otroci so bili na začetku presenečeni, kasneje pa so si voziček dobro ogledovali. Spoznali so, da sploh ni enostavno premikanje v njem. Ker smo želeli, da se nam na sprehodu pridruži tudi Tonček, smo ves čas reševali težave, po kateri poti lahko pride iz vrtca.

» Ja sam, ki bo pa šou dol?«
»Sam po stopnicah pa nau mogu it.«
» A ga bomo nesl?«

Otroci so našli pot z dvigalom do zadnjega vhoda vrtca. Na parkirišču smo si ogledali parkirno mesto za invalide, nato pa smo Tončka želeli peljati na šolsko igrišče. Otroci so bili zelo skrbni in pozorni tudi na to, da ga nebi preveč zeblo v noge. Na igrišče nismo mogli – na eni strani so bili parkirani avtomobili, na drugi strani pa skozi vrtljiva vrata ni šlo, sosednja pa so bila zaklenjena. Kasneje so otroci hišnika vprašali, če bi nam jih lahko naslednjič odklenil. Tončka smo peljali tudi skozi šolo in na ta način našli nekaj poti, kjer bi gibalno ovirana oseba lahko vstopila v šolske in vrtčevske prostore.

Otroci so danes doživeli veliko zanimivega. Njihovi možgančki so bili polni različnih idej, predvsem pa jih je bilo najlepše videti, kako so bili skrbni do medveda. Skrbni že »samo« do plišastega medveda…

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Konec meseca oktobra je v prazni igralnici zaživela senzorna soba, ki otrokom iz celega vrtca omogoča kar nekaj prijetnih izkušenj in raziskovanj. V njej so se otroci osredotočili na svoja čutila. Dejavnosti, ki so potekale preko igre so jih vzpodbudile, da so se zavedali pomembnosti zdravja, okončin, vida,… Nič ni samoumevno. To, da smo zdravi, da imamo noge in roke, da lahko vidimo, hodimo je neskončno bogastvo. Otroci so tako preko dejavnosti dobili občutek, da lahko rišejo tudi z usti ali nogami. Risali so tudi z zaprtimi očmi.  Prav tako so z zaprtimi očmi sledili vrečkam in ugotavljali kaj se nahaja v njih. V škatli presenečenja so bili pozorni na to, kaj tipajo, kakšne oblike je predmet, ki so ga imeli v rokah, a ga niso videli. Poigrali so se tudi s sencami. Igrali so se z postavitvijo dlani, kot so jim narekovale ilustracije. Vsi zbrani so lovili list, ki je hitro drsel po steni. Pri raziskovanju so jim bile v pomoč tudi lupe. „ Slepi poligon“ je bil idealna priložnost za sodelovanje v paru in za razvijanje zaupanja. Otrok je prijatelja, ki je imel prevezo čez oči, samo z govorom peljal skozi poligon.  Še in še so otroci lahko izkusili v sobi. Bilo jim je zelo zabavno. Dejavnosti so bile take, da je bila prisotnost vzgojiteljice pomembna – kar pa je bilo otrokom tudi zelo všeč. Tako so se igrali vsi – otroci in vzgojiteljice.

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V skupini »Zajčki« smo spoznali dva jesenska pridelka.

Najprej so otroci spoznali koruzo in se srečali, kako ličkati koruzna zrnja. Ob tem so bili vsi zelo spretni in vztrajni. Zrnja so uporabili za igro – prelagali so jih iz lončka v lonček ali pa s pomočjo žličke. Koruzna zrnja, sicer kupljena v trgovini, pa so bila za otroke še posebno doživetje. Namreč, navdušeno so opazovali, kako smo jih spekli v aparatu za kokice, ter jih poizkusili. Spoznali pa so tudi koruzni zdrob oziroma polento, ter ga primerjali in spoznavali razlike s koruznimi zrnji. 

Vse tri buče nam je prinesel deček naše skupine. V jutranjem krogu so jih otroci tipali ter poizkušali potežkati. Sodelovali so v pogovoru, kakšne barve so ter pokazali, katera je največja oziroma najmanjša, jih prešteli…Sledilo je izdolbenje buče in otroci so radi pobirali bučna semena iz nje. Izdolbli smo dve buči, ki sva ju z vzgojiteljico Bernardo oblikovali v bučno strašilo. Posebno doživetje je bilo, ko sva vanju vstavili prižgani svečki ter  zatemnili prostor in se v takšnem vzdušju zaigrali socialno igro »Konjiček, kdo te jaha«. Buče smo opazovali tudi na sprehodih – na poljih ali pa so bile postavljene pri hišah. Pano v igralnici smo polepšali z izdelki otrok  – trganka in lepljenka buč.

Prispevek je napisala vzgojiteljica Barbara Primožič.

Pokaži kot diaprojekcijo

Vodji 1. in 2. starostnega obdobja sva se 16. in 17. oktobra 2024 udeležili Nacionalne konference o vzgoji in izobraževanju za trajnostni razvoj VITRAŽ na Bledu. Cilj konference je bil predstaviti rezultate poročila omrežja Eurydice o VITR v šolah v Evropi (2024), osvetliti stanje na področju VITR – nacionalno in mednarodno, omogočiti izmenjavo dobrih praks vzgojno-izobraževalnih zavodov in organizacij za izobraževanje odraslih, omogočiti razpravo o različnih vidikih  VITR med različnimi deležniki, ponuditi udeležencem priložnost za izkustveno učenje na prostem, identificirati vrzeli na področju izvajanja VITR in oblikovati ključna sporočila, s tem prispevati k trajnostnostni usmerjenosti vzgojno-izobraževalne praks in predvsem navdihovati strokovne delavce za njihovo delo.

Prvi dan sva se najprej udeležili predavanja Boštjana Videmška (Nujnost ukrepanja v času ugrabljene pozornosti in vedno novih kriz) in Primoža Banovca (Znanja za načrtovanje in izvajanje ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam). Boštjan Videmšek je govoril o pozitivnih primerih boja s podnebno krizo in absolutni nujnosti celostnega in takojšnjega ukrepanja v tem času ugrabljene pozornosti ter novih in novih kriz, ki boj s podnebno krizo vedno znova vržejo nekaj mest nižje na seznamu prednostnih nalog. Primož Banovec je poudaril, kako zelo je izobraževanje povezano z ustreznim načrtovanjem in izvajanjem ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam ter kako je potrebno, da z naracije, ki temelji na opozarjanju (ali strašenju) pred podnebnimi spremembami, učečim se posredovati poglobljena znanja in vedenja o tem in za to, kako načrtovati in izvajati lokalno primerne ukrepe, s katerimi se že danes in se bomo tudi v prihodnosti prilagajali podnebnim spremembam. Tekom dneva so potekale predstavitve dobrih praks in razprave z udeleženci. Svoje dobre prakse je predstavil tudi Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica – igrače iz odpadne embalaže, delavnica kompostiranja za zaposlene, vrtiček, učilnica na prostem, učenje samooskrbe in spretnosti vrtnarjenja. Popoldne je sledilo še izkustveno učenje, ki so ga organizirali CŠOD-ji. Vsak od njih je pripravil eno postajo z nalogo, ki sva jo morali rešiti/opraviti.

Drugi dan so nam za začetek predstavili poročilo Eurydice, rezultate mednarodnih raziskav o okoljski ozaveščenosti in trajnostnemu razvoju v šolah ter nove dokumente s področja VITR. Po skupinah smo se nato udeležili delavnic Praktični vidiki smernic VITR, kjer smo imeli možnost podeliti svoja mnenja, poglede in izkušnje glede teme posamezne delavnice. Sledilo je še predavanje Zale Volčič (Pedagoške razsežnosti digitalne medijske pismenosti) in RTV-ja (Moč javnega medija in VITR).

Posnetki dobrih praks in zapiski s predavanj so dostopni na povezavi: https://vitraz.splet.arnes.si/gradiva/

Zapisala Jerca Kopač

V mesecu oktobru smo se  v skupini pogovarjali o požarni varnosti in poklicih, ki so povezani z intervencijskimi vozili.

Obiskali smo gasilski dom v Poljanah, kjer so nas gasilci prijazno sprejeli, pokazali opremo, pripomočke, vozila, ki so nujno potrebna pri gašenju, reševanju,… Otroci so imeli možnost sodelovanja pri uporabi gasilske opreme (čelada, reševalne sani, plinska maska, gasilska cev, ročniki,…). Preizkusili so se tudi v gasilskem tekmovanju – vaja z vedrovko. V vrtcu smo izvedli pravo evakuacijsko vajo in sodelovali v intervjuju za Radio Sora – »Kdo je gasilec«.

V vrtcu nas je obiskala zdravnica Ana, katera nam je predstavila poklic zdravnika. Na praktičnih primerih v sodelovanju z otroki nam je prikazala osnovne zdravniške pripomočke in preglede, katere zdravnik opravi v ordinaciji.

V skupini in v sodelovanju z otroki 2. starostnega obdobja smo izvajali različne delavnice in igre na temo gasilcev in zdravnikov. Izvedli smo pravi mali zdravstveni dom, kjer smo po skupinah imeli različne ambulante (rentgen, očesna ambulanta, logoped, splošni zdravnik – pediater in imobilizacija).

Obiskala nas je reševalna ekipa iz nujne medicinske pomoči Škofja Loka, kjer sta nam prijazna Monika in Grega predstavila notranjost reševalnega vozila in nam s pomočjo prostovoljcev (otrok) na igriv način prikazala, kako poteka oskrba obolele, poškodovane osebe.

V prihajajočem mesecu pa nas čaka ogled policijske postaje v Škofji Loki.

Zapisala Damjana Režen

V našem vrtcu smo imeli prav poseben dan, saj nas je obiskala mamica, ki je zdravnica. Z navdušenjem nam je predstavila različne medicinske pripomočke in njihovo uporabo ter nam pokazala, kako poteka njeno delo. 

S pomočjo otrok, ki so se javili, je pokazala uporabo stetoskopa, kjer so otroci imeli možnost poslušati bitje srca. Z otoskopom pregledovala ušesa otrok, nato pa nazorno prikazala pravilno obvezo pri poškodbi.

Po uvodnem delu smo se razdelili v skupine in se podali na delavnice, ki smo jih predhodno pripravile vzgojiteljice drugega starostnega obdobja.

Otroci so  skozi različne aktivnosti spoznavali naslednje zdravstvene storitve:

• Rentgen: Spoznavali smo kako deluje rentgenski aparat ter kako zdravniki pregledujejo naše kosti. Vsak otrok je lahko slikal željen del telesa.
• Pregled srca in ušes: Imeli smo možnost prisluhniti bitju srca s pravim stetoskopom. S pomočjo otoskopa pa smo preverjali svoj sluh.
• Logopedske vaje: Spoznavali smo pomen pravilne izgovorjave in se zabavali ob govornih igrah.
• Povijanje s povoji: Naučili smo se, kako pravilno poviti rane in biti previdni pri morebitnih poškodbah.
• Okulist: V tej delavnici smo preverjali svoj vid z različnimi igrami in se učili o pomenu dobrega vida.

Pri aktivnostih so otroci kazali navdušenje in interes za sodelovanje.

Na koncu dneva, smo se vsi skupaj zahvalili naši mamici za poučen obisk. Naučili smo se veliko novega o zdravju  in o naši skrbi zase.

Vedno smo veseli sodelovanja s starši tudi v taki obliki, zato hvala mamici Ani za sodelovanje in predstavitev poklica. Otroci so prav zares uživali J

Zapisala Lea Stržinar

Pokaži kot diaprojekcijo

Ko so otroci izvedeli, da gredo v adrenalinski park, so bili zelo navdušeni. Nekaj dni smo se pogovarjali o tem.
Po zajtrku smo se odpravili na kombi, kateri se jim je zdel zelo velik. Z veseljem so se pripenjali in bili ponosni,ko jim je uspelo. Med vožnjo do Starega vrha smo prepevali in se pogovarjali. Ko smo prispeli,sta nam vodiča vse razložila. Najprej so otroci šli nekajkrat čez progo brez pasov,nato pa so dobili pasove. Nekateri so bili zelo pogumni in šli na progo prvi. Seveda so bili tako hitri,da so lahko šli ponovno. Drugi, še neizkušeni so šli počasneje, a vseeno so bili pogumni. Čeprav jih je bilo malce strah, so mi odgovarjali, da jim je všeč. 
Ker pa čas hitro beži, predvsem kadar se imamo lepo, je že prišla naslednja skupina s kombijem s katerim smo se vrnili v vrtec. Otroci pravijo, da bodo v adrenalinski park še prišli.

Zapisala Tatjana Tolar

V tednu otroka, ki je trajal od 7. do 11. 10., so bili otroci vsak dan deležni zanimivih in malo drugačnih dejavnosti.
V PONEDELJEK so nas obiskali gasilci in otrokom predstavili svoj poklic, pokazali opremo in gasilsko vozilo, v katerega so se otroci lahko tudi usedli. Sprehodili smo se še do gasilskega doma, da bi videli, kje so garaže za njihova vozila.
V TOREK je bil dan menjave igralnic. Naša skupina je zamenjala igralnico s skupino Ježki, kjer so jih čakali zanimivi igralni kotički.
V SREDO nas je obiskala Lenkina mama. S seboj je prinesla knjigo Pepelka, ki jo je imela še kot otrok in v kateri so bile zelo lepe ilustracije. Po prebrani pravljici je otrokom povedala, kako se skuha jabolčni kompot in s pomočjo otrok nam je uspelo skuhati odličen kompot.
V ČETRTEK smo v igralnici gostili štiri prijetne osnovnošolke. Tudi te so otrokom najprej prebrale zgodbico, potem pa se z njimi zabavale ob pihanju milnih mehurčkov ter kepanju s časopisnimi kepami.
V PETEK pa so otroci imeli pravljično urico s knjižničarko Bernardo.

Napisala vzg. Saša Frelih

Pokaži kot diaprojekcijo

V Tednu otroka smo v  skupini Jagode poleg gasilcev, knjižničarke, šolarjev in sovrstnikov gostili tudi stare starše.

Otroci so izdelali vabilo in v vrtec povabili dedke in babice na igralno urico. V uvodu smo poslušali zgodbo: Mišek Tip pri babici in dedku in si na velikem platnu ogledali ilustracije, nato pa je sledila igra po pripravljenih kotičkih v igralnici in na terasi. Otroci so svojim starim staršem kuhali kavice, razne juhe, pokazali in previjali dojenčke ali pa so s skupnimi močmi sestavljali najvišje stolpe iz lego kock. Na terasi so otroci pokazali vse svoje gibalne spretnosti na poligonu. Preden pa so se stari starši in otroci poslovili so na lesen srček z rdečo barvo odtisnili vsak svoj palec. Oba odtisa skupaj sta ponazarjala srce, ki bo še dolgo v  spomin na skupne »igrarije« v vrtcu.

Zapisala Irena Pelko

Pokaži kot diaprojekcijo

V prvem tednu oktobra nas je v skupini obiskala mamica deklice, ki nam je predstavila poklic okulista. Otroci so komaj čakali, da je vstopila v igralnico. Pokazala nam je veliko različnih pripomočkov. Otroci so lahko preizkusili očala z različnimi dioptrijami. Ko so si jih nadeli so se samo smejali😊 Ogledovali so si revije s pomočjo lup, imeli so pokrito eno oko, na daleč in blizu so prepoznavali slike in še in še in še. Mamica nam je s pomočjo hčerke pokazala, kako se sončna očala na svetlobi obarvajo. Ta poizkus je bil otrokom zelo všeč. Seboj je prinesla tudi kar nekaj različnih okvirjev, katere so otroci lahko preizkusili. Najbolj zanimivo se nama je zdelo, kako na koncu otroci niso znali z besedami veliko povedati o tem, kaj jim je bilo najbolj všeč. So pa to znali zelo dobro pokazati – ko se je začela prosta igra se je nadvse razcvetela igra vlog. Prav lepo je bilo otroke opazovati, kako so se spremenili v zdravnike, dojenčkom dajali kapljice v oči, jih pregledovali, kazali slike od blizu in daleč…

Iskrena hvala za tako lepo predstavitev in sodelovanje gospe Jasmini. Veseli bomo njenega obiska še kdaj…

Zapisala Špela Dolinar

Pokaži kot diaprojekcijo

V teh dneh je tudi v naši igralnici zadišalo po slastni bučni juhi!
Dan smo pričeli z ogledom ilustracij na velikem zaslonu in pripovedovanjem zgodbe o debeli repi. Zgodbi smo nekoliko spremenili konec tako da so kmetu iz zgodbe pomagali tudi otroci. Otroci so izruvali debelo repo. Nato smo si ogledali različno zelenjavo in jo poimenovali (krompir, zelje, korenje, repa, rdeča pesa,…). Omenili smo tudi bučo. Odločili smo se, da iz nje skuhamo juho. In tako so otroci praznili bučo, ločevali semena, rezali bučo, krompir in korenje na koščke. Otroci so opazovali kuhanje zelenjave ob tem pa mešali, vonjali,…. na koncu pa se tudi najedli zelo okusne bučne juhe.

Zapisala Irena Pelko

V letošnjem šolskem letu smo se skupini: Krtki in Jagode priključili projektu Korak k sončku. V okviru le tega smo se v torek, 2.10. z video klicem povezali z osnovnošolci iz PP 1.b, osnovne šole Jela Janežiča. Otroci so si prek klica drug drugemu pomahali, pozdravili si zapeli pesmico in bibarijo, na koncu pa si poklonili »aplavz«. Zadovoljni s sklepanjem novih poznanstev smo si obljubili, da se še pokličemo v decembrskem času in morda tudi srečamo v pomladnih mesecih.

Zapisala Irena Pelko

Skupini Palčki in Pande smo se v petek, 20. 9. 2024, odpravili na sprehod proti Visokem. Ob poti pa nas je presenetilo pismo. Odprli smo ga in ugotovili, da nam pišejo palčki iz gozda. V pismu je pisalo, da so v majhni vasici imeli potres, ki je porušil vse njihove hiše. Otroke so prosili, da jim pomagajo in jim zgradijo nove. Zraven so nam priložili še nekaj fotografij, kakšne hišice so imeli prej. Pogledali smo si slike in skupaj ugotovili, da so hiške narejene iz naravnih materialov, katere najdemo v gozdu (mah, listje, lubje, veje…).

Otroci so bili nad pismom navdušeni in so takoj pričeli z delom. Nekateri so hišice gradili ob deblih dreves, drugi so jih zgradili samo iz vej. Nekaj hišic so okrasili še z listjem in rožami. Imeli so veliko veliko motivacijo in so želeli narediti čim več hišic, da bi se palčki lahko čimprej vselili v njihovo novo vasico. Med seboj so si pomagali in skupaj zbirali ideje in material ter nato skupaj sestavljali hišice.

Zapisala: Katja Lavtar

Skupini Junaki in Pande smo se 11.9. odpravili v malo telovadnico, kjer sta nas pričakala trenerja Miha in Primož ter nam predstavila smučarko šolo v Poljanah. Ob prihodu smo si ogledali smučarsko opremo ter jo podrobneje spoznali in poimenovali. Najbolj pogumni so lahko opremo tudi oblekli in obuli. Zatem je sledil pravi smučarski trening., ki sta ga vodila trenerja. Skupaj smo se dobro ogreli ob pesmi Cik-cak. Zatem pa se je vsak posamezniki preizkusil še v poligonu. Na poligonu so premagovali različne ovire, od sonožnih poskokov, skakanje čez klop do vijuganje slaloma. Otroci so z veseljem sodelovali. Ob koncu je prav vsak dobil še medaljo za opravljen smučarski trening.

Trenerja sta nas povabila tudi na prvo srečanje in informativni sestanek, ki bo potekal v septembru. Vsi skupaj smo se jima zahvalili za predstavitev in pripravljen trening.

Zapisala vzgojiteljica Lea Stržinar