Vso zimo smo pridno skrbeli za ptice in jim v ptičje hišice nasipali semena. Na dan, ko se ptički ženijo, smo prejeli njihova pisma, ki so nas popeljala na pot reševanja ugank v okolici našega vrtca. Po vsaki rešitvi smo prejeli dele za izdelavo ptičkov. Seveda nas je na končni postaji pričakalo darilo. Po vrnitvi v vrtec smo poiskali še vse, da smo lahko izdelali ptičke, ki zdaj krasijo naš vrtec.
Zapisala: Alenka Cegnar
V skupini Žabice smo v okviru projekta Turizmu pomaga lastna glava kuhali jed, ki so jo kuhale naše babice in prababice.
V skupino je prišla mama, ki je bila pripravljena pokazati, skuhati in razložiti, kako je bilo v njihovih časih.
Mama je prinesla sestavine za naš » japčnk«-jabolka, moko, sol in sladkor. S seboj je prinesla tudi posodo in žlico, s katere so včasih jedli. Otrokom je povedala, da so to jed jedli iz glinene posode, ki je bila na sredi mize in z lesenimi žlicami.
Otroci so pomagali olupiti jabolka in jih narezati na majhne koščke. Te smo stresli v večji lonec, oprali, zalili z vodo in dali kuhat. Ko je to zavrelo, je mama dodala moko in v sredino moke naredila luknjo. Vse to se je kuhalo še pol ure. Ko je bilo kuhano je mama vse to zmešala in dodala sladkor. Jed je bila pripravljena za pokušino.
Vsi smo poizkusili naš »japčnk«, bil je zelo okusen.
zapisala: Katarina Špiček
Končno je prišel tisti četrtek, ko smo v vrtec prinesli vstopnico (vabilo in spalno masko) in začel se je »žur«.
Najprej smo si ogledali prostore (»sprostitveni kotiček in zvezdnata igralnica«), kjer se bomo sproščali in zabavali, nato pa je že prispela družinska pica. Po večerji smo se igrali po kotičkih, vmes pa posamezno odšli na masažo hrbta in nego obraza. (Nekateri smo se tako zelo sprostili, da smo skoraj zaspali). Sledil je obisk v šolski telovadnici, kasneje pa iskanje svetlečih palčk in ples z njimi. Ta del nam je bil še posebno všeč!
Za konec smo si ogledali kratko risanko, se preoblekli v pižame in pripravili na »modno revijo«. Vsak otrok se je predstavil pod mini odrom, ostali smo si ga podrobno ogledali ter mu zaploskali. Sledilo je umivanje zobkov in odhajanje na ležalnik. Večina nas je zaspala zelooo hitro, spet drugi so potrebovali vzgojiteljici, da so lažje zaplavali v spanec. Polni doživetij in prijetnih občutkov smo se zbudili med prijatelji in zakorakali novim aktivnostim naproti!
Zapisala Tanja Perternel
V četrtek, 29.2.2024, so nam osnovnošolci pod vodstvom učiteljice Barbare Tavčar pripravili pravo gibalno poslastico.
Po zajtrku smo se odpravili v veliko telovadnico, kjer so nas pričakali osnovnošolci. Pripravili so nam različne gibalne postaje s svojevrstnimi izzivi. Otroci so med drugim spoznali nove rekvizite: padalo, deske za ravnotežje, taktilne podlage…, ter ob tem urili ravnotežje, moč ter ostale telesne spretnosti.
Naloge so izvajali po postajah, pri vsaki postaji so jih pričakali učenci z navodili za izvajanje. Navodila in posamezne izvedbe so bile prilagojene starosti otrok.
Otroci so bili navdušeni, saj je bila to zanje nova in zabavna izkušnja.
Zapisala: Špela Režen
Prvi polovici meseca februarja smo namenili več pozornosti kulturi, običajem in slovenskemu prazniku. Najprej nas je v svet kulture popeljal naš slavni pesnik Dr. France Prešeren in z njim povezan slovenski praznik. Otroci so spoznali veliko novih pojmov, kdo je pesnik, pisatelj, kaj je pesem, pravljica, kaj piše pesnik/pisatelj, kakšne vrste knjig poznamo, kaj se bere in kaj poje. Preko slikovnega gradiva so otroci spoznali Prešernovo podobo, spoznali so njegovo pomembno delo za vse Slovence – himno in simbole pri slovenskem prazniku zastavo, grb in himno.
Nadaljevali smo z gledališčem. Z avtobusom smo se odpeljali v lutkovno gledališče Ljubljana, kjer smo si ogledali predstavo Mojca Pokrajculja. Spoznali smo gledališče, lutke, delo kustosov in igralcev. Po koncu predstave smo imeli možnost sprehoditi se skozi staro jedro Ljubljane. Otroci so opazovali stare stavbe, zanimive izložbe in mimoidoče posameznike (tujci različnih narodnosti). Sprehodili smo se čez tržnico, tromostovje, opazovali most ključavnic, zmajski most in reko Ljubljanico. Sprehodili smo se do Prešernovega trga in tako od blizu videli kip Prešerna. Pred gledališčem, kjer smo čakali na avtobus smo opazovali Ljubljanski grad in vzpenjačo, ki je prevažala ljudi na grad.
Že naslednji dan smo bili maškare, pust veselih ust, ki je otroke popeljal v svet domišljije. V vrtcu so se predstavile maškare, sprehodili smo se skozi šolo, rajali na hodniku z ostalimi skupinami in se sprehodili v pustni povorki proti Poljanam. Za konec pa nas je presenetila maškara, ki je res nekaj posebnega. V vrtec nas je prišel obiskat čisto pravi kurent, nad katerim so bili otroci navdušeni.
Zapisala Damjana Režen
V mesecu januarju smo se v skupini Žabice, najstarejši otroci, podali v svet novinarstva. Spoznali smo različne vrste informiranja (radio, televizija, časopis in internet). Iz odpadnega materiala izdelali televizijo, mikrofone, plakat ter ustvarjali z das maso in naredili razstavo. Obiskala nas je radijska novinarka Martina Kolenc Novak, obisk pa smo ji vrnili v njihovih prostorih Radia Sora v Škofji Loki, kamor smo se odpravili s kombijem. V etru smo se predstavili, zapeli nekaj pesmic ter si ogledali prostore in opremo.
Veselimo se že naslednjih dogodivščin.
Zapisala: Tanja Peternel
Kmalu po novem letu nas je narava obdarila s svojimi zakladi. Snega nam je nasulo v enem samem dopoldnevu toliko, da so se ga otroci lahko naužili v polnosti.
Mesec januar smo v 1. starostnem obdobju posvetili oblačilom in vse v zvezi z njimi. Nič čudnega, pozimi potrebujemo dodatno toploto. Oblačila smo poimenovali, z njimi izvajali različne igre; razvrščali, urejali, prepevali, barvali, obešali »perilo«, prebirali zgodbe, dramatizirali, raziskovali…, ob tem pa otroke spodbujali k samostojnosti pri oblačenju.
Vse dejavnosti smo v začetku izvajali v notranjih prostorih, v praksi pa so otroci vsakodnevno svoje napredke prikazovali pri oblačenju in obuvanju ob odpravljanju ven na svež zrak.
Seveda so ob vsem spoznavali tudi lastnosti snega. Sneg smo prinesli kar v igralnico, kjer so otroci ugotovili, da je sneg mrzel, da se tali. Izdelali smo mini sneženega moža, se odpravili ven, ob prihodu pa ugotovili, da je od sneženega moža ostala samo luža.
Dipl. vzg. Špela Režen
Mesec januar smo namenili spoznavanju, kako in kje živali v naravi preživljajo zimo. V drevesni diagram smo razvrščali slike živali »Ima perje/nima perja«. Ob tem smo spoznavali različne ptice in njihove značilnosti (imajo kljun, dve nogi, rep in krila, pokrite so s perjem). Na sprehodu skozi Poljane smo poslušali in opazovali jato zelo glasnih vrabcev, drugih ptic pa nismo opazili. Preko spotov smo poslušali oglašanja različnih ptic in jih nekaj tudi prepoznali (kukavica, sova, vrana, vrabec). Pogovarjali smo se, kako lahko tudi mi poskrbimo za ptice pozimi. Kar nekaj otrok je povedalo, da imajo doma ptičje hišice. Odpravili smo se iskat ptičje hišice in v stolpčni diagram z nalepkami beležili vsako, ki smo jo opazili v Poljanah, Hotovlji in Predmostu in bilo jih je kar veliko. Bernarda je prinesla ptičjo hišico, ki smo jo napolnili z različnimi semeni in jo namestili na teraso…sedaj pa samo še čakamo obiskovalce. V igralnici smo izdelali svojo: pobarvali smo kartonsko podlago, žagali smo lesene letvice in jih lepili na podlago, nalepili smo semena in dodali ptičke, ki smo jih sestavili iz posameznih delov (telo, kljun, rep, krila). Ob tem smo se igrali GDI »Kdo živi v tej hišici?« in ob tem prepoznavali in ločevali štiri različne zvoke ter se ob njih gibali. Seznanili smo se z »Vrabčkovo zimsko pesmico« in poslušali pesmico »Ptičja hišica«. Otroci so spoznali, da imajo ptice v krmilnicah rade različna semena, ne smemo pa jih hraniti s kruhom.
Zapisala Alenka Cegnar
Januar je zimski mesec in spoznavali smo, kaj delajo živali pozimi. Spoznavali smo zimske zaspance, dremavce in živali, ki si tudi pozimi iščejo hrano. Na sprehodih smo iskali sledi v blatu in v snegu…seveda so bile vse medvedje! Seznanili smo se s pesmico »Kaj delajo živali pozimi?« in se ob njej gibali. Otroci so od doma pridno prinašali »dobrote« za živali, ki si pozimi iščejo hrano, jih spoznavali in predvidevali, katera bo česa bo katera vesela (seno – srne, korenje – zajček). Jabolka, hruške, korenje in kolerabo smo navezali na vrvice. Vse zbrano smo v vrečkah odnesli v gozd nad Poljanami in jih razobesili po vejah grmičkov, seno položili po tleh, raztrosili koruzna zrna, orehe in kostanj. Ob tem pa smo se tudi naučili, da plastičnih vreč, v katerih smo prinesli dobrote, ne smemo pustiti v gozdu, ampak jih moramo odvreči v ustrezen zabojnik.
»A bomo migal« so vprašali otroci. Seveda da bomo, je bil najin odgovor.
Najprej si v krogu zapojemo pesem o abecedi, katero že obvladamo, prisluhnemo navodilom in pričnemo s telovadbo.
Vzgojiteljici sva pripravili didaktični slikovni pripomoček za izvajanje gibalnih likov z vzporednim spoznavanjem črk. V krogu si otrok izbere slikovni pripomoček na katerem je ponazorjen gibalni lik in posamezna črka. Otrok poskuša ugotoviti za katero črko gre, jo poimenuje ali s skupnim sodelovanjem ob ponujenih besedah ugotavljamo začetni glas – črko. Slikovni prikaz giba na sličici poizkuša ponazoriti sam in vajo pokaže ostalim otrokom.
Na začetku so imeli malo težav s prepoznavanjem črk in gibalno vajo, vendar so ob spremljanju svojih vrstnikov dejavnost hitro osvojili.
Med gibanjem smo spoznavali, katere mišice utrjujemo, katere raztegujemo in kako pomembno je gibanje za naše telo in dobro počutje.
Gibalno abecedo bomo redno vključili v jutranji krog in s tem pridobili veliko koristnega za naše telo in dobro počutje (samozavest, zadovoljstvo, smeh, iznajdljivost, medsebojno sodelovanje,…).
Zapisala:
Damjana Režen
7. skupina »MIŠKE« se vseskozi ekološko ozaveščamo tudi skozi brano vsebino
Že sam naslov nam pove, kako zelo je v našem življenju pomembno branje. Če pa se skozi branje soočamo še z dobivanjem pomembnih podatkov, bogatih ekoloških vsebin vezanih na naravo in okolje smo pa sploh lahko ponosni, da nam je dano znanje preko knjige z branjem posredovati otrokom. Vzgojiteljici se zelo trudiva pri otrocih skozi vse leto spodbujati pozitiven odnos do knjig z različnimi vrstami literature z obiski lokalne knjižnice v Poljanah Dr. Ivan Tavčar, zaradi poplavljenosti knjižnice pa v Gorenji vasi, v knjižnici v OŠ Poljane, vrtčevski knjižnici in iz domačega okolja. Otroci so preko besede, govora, dramskih predstavah pridobivali na kreativnem mišljenju in ob tem razvijali pozitiven odnos do žive in nežive narave. Spodbujali sva jih k aktivnemu vključevanju skozi besedo in gib v naravnem okolju v povezavi z ekološkimi vsebinami. V njihovo zadovoljstvo, sproščenost, veselje so se ozaveščali o trajnostnem razvoju skozi lastno aktivnost in motiviranost skozi igro, izštevanko, … Knjiga z naslovom »Zeleno mesto« (Avtor: Klara Bohinc) je otroke soočila s posledicami neodgovornega ravnanja ljudi do narave/Zeleno majhno mestece z srečnimi ljudmi Lučkovo je zaradi zelo bogatega gospoda izginilo zaradi gradnje blokov, avtocest. Zaradi centralnega ogrevanja namesto ognjišč je mesto postalo temno, črno, polno dima ljudje pa so postali sebični, osorni. Nekje na koncu mesta v stari hiški so živeli Zvezda, Plamen in Lučka, ki so s pomočjo ptiča Svetlobe in njegovih besed ljudem skozi sanje svetovali, kako lahko spremenijo mesto in spet postanejo srečni. Organizirali so čistilne akcije, podrli zgradbe, zgradili majhne hiške z ognjišči in bili zopet srečni. Dan se je zopet povrnil. Druga knjiga z naslovom »Žabica je rešena« pa otroke seznanja, kako pomembna je mlaka za vodne in obvodne živali in da lastnik, ki si je gradil novo hišo ne sme odlagati gradbenega materiala ob mlako in v mlako temveč na odlagališče, kamor odpadki zares sodijo. Le tako bo lahko živela žabica v mlaki in imela otročičke, da bodo zrasli, se razvili iz jajčec v paglavce in nato v male žabice.
Dragi starši bodite zgled svojim otrokom in poskrbite skupaj z njimi za njihovo srečno otroštvo skozi skrb za neokrnjeno naravo.
Za vas napisala: Vzg. Jana Kloboves
Pa smo dočakali december, mesec poln doživetij in veselja! V vrtcu smo ga otvorili s krašenjem novoletne jelke, za katero je vsak otrok izdelal okrasek. Z okrašeno jelko in prižigom lučk smo pričarali praznično vzdušje in za piko na i smo ob jelki ob zvokih kitare zapeli nekaj zimskih pesmic.
Vzgojiteljice smo pripravile predstavo GRAD GRADIČ, ki so si jo otroci z zanimanjem ogledali.
Veliko je bilo druženja med skupinami, skupnih aktivnosti – kot npr. igra s časopisnim papirjem in kepanje z njim, skupna igra v garderobi, ogled nastopa enega od članov skupine Ravbarji, ob čemer so nas zasrbele pete in smo seveda tudi zaplesali. Vsi skupaj so še prisluhnili zgodbici na platnu, ki je pripovedovala o pogumnem medvedku, ki je prvič sam raznašal sladka darila prijateljem.
Povabljeni smo bili v šolsko knjižnico. Osnovnošolke so si vzele čas za nas in nam prebrale zgodbico, potem pa se usedle k nam na blazino ter skupaj z otroki listale slikanice ter jim ob njih pripovedovale o dogajanju na slikah.
Proti koncu meseca pa smo dobili obisk še zadnjega od treh dobrih mož v decembru. Obiskal nas je namreč dedek Mraz in nam prinesel veliko darilo! Otroci so pomagali trgati papir in se razveselili polne škatle igrač, ki nam bodo skozi leto lepšale dopoldneve.
Mesec smo zaključili z novoletno zabavo, na kateri je veljalo pravilo, da imaš na sebi oblečenega nekaj rdečega. In zaplesali smo v novo leto.
Zapisala vzg. Saša Frelih
Glavne vloge: 7.skupina »Miške« in vzgojiteljici Jana in Damjana
Kultura umetnosti, jezika, besede, giba, glasbe, predstave nas združuje, povezuje, sprošča in zabava. Spoznavamo bonton kulturnega vedenja ob predstavi dramatizacije, kot gledalec in igralec. Izkusili smo in zašli v vode igralstva kratke predstave. Ki pa je navduševala otroke, kot igralce in kot poslušalce. Igralstvo je poseben užitek sproščujoče gibalno, peto, govorne in glasbene predstave, katero so otroci izvajali z veseljem, v sproščenem vzdušju, uživali v aktivnem govornem, gibalnem in glasbenem sodelovanju. Imeli so različne igralne vloge in prav vsaka od teh vlog je bila zelo zelo pomembna. Bili so pevci v zborčku, glasbeniki z igranjem na MRI – male ritmične inštrumente, improvizirali so gibanje določene gozdne živali v povezovanju z govorom in glasbenim zvokom za določeno žival, simbolizirali so vreme – sonce, oblak, veter. Ob pomoči pri pripravi postavitve scene, igralnih pripomočkov, ki so jih izdelali sami in ob delni pomoči naju vzgojiteljic Jane in Damjane, so imeli otroci v očeh poseben žar, iskrice, čutiti je bilo njihovo neučakanost, veselje, ponos, pričakovanje. Ko opaziš to njihovo zagnanost, iskreno veselje, kako s svojo igro osrečujejo druge otroke, vzgojiteljice in jim skozi igro podajajo socialno moralne vrednote, zabavo, skupno prepevanje, znanje in razumevanje, vsebine, poteka igre, nastopajočih in njihove vloge si na njih zares ponosen. Naš namen je z igro osrečiti in združiti družine naših otrok. V ta namen jim bomo ob priliki zaigrali našo dramatizacijo.
Zapisala: vzgojiteljica Jana Kloboves
V prednovoletnem času nas je obiskal oče otroka v skupini. Miha Križnar, ki je med drugim tudi član glasbene skupine Ravbarji in je svoj glas pilil pri znanem baritonistu Matjažu Robavsu je v začetku predstavil svoje glasbilo; kitaro. Povedal nam je kako se imenujejo posamezni deli inštrumenta in nam na kitaro tudi zaigral. Otroci in vzgojiteljice smo z njim prepevali otroške pesmice, ter plesali ob ritmih uspešnic skupine Ravbarji. Miha je vsaki skupini (1 – 3 let) podaril koledar in zgoščenko.
Zagotovo se bomo tudi v skupini zavrteli ob ritmih glasbe, ki bo prihajala iz zgoščenke.
Naj omenim, da so otroci ob predstavi neizmerno uživali, ter obenem spoznavali popularno glasbo iz naših krajev.
December, ta čarobni mesec…
V skupini cofki smo pričeli delovno. Zavihali smo rokave in v 14-ih dneh smo naredili čisto prave cofkove drobtine. V vrtcu vedno ostane kakšen kos kruha. Skupaj z otroci smo ga naložili v zabojčke in dali sušit. Ko je bil kruh primerno suh, smo ga z mlinčkom zmleli v drobtine, jih z žlico nasuli v vrečke, ter sproti stehtali. Povezali smo jih v lične paketke z »deklaracijo« cofkove drobtine.
Otroci so spoznali celoten proces izdelave drobtin, obenem pa se naučili, da ostanke hrane lahko uporabimo ponovno. Za piko na i smo izdelek prodajali na našem novoletnem sejmu.
Mesec december je praznični mesec in poln pričakovanj, katera so čar vsakega posameznika predvsem pa otrok.
V tem tednu je večina otrok obiskal Miklavž, zato so besede, pripovedovanja o tem dogodku/običaju zelo vesela in doživeta. Prvi dobri mož je odlično opravil svoje delo. Na poti je že drugi – Božiček, zato smo se z otroki odločili, da mu napišemo pismo in kaj lepega narišemo.
Želja Božička pa je, da se z otroki pogovorimo, kako lahko prispevamo za »boljši svet«. Z otroki smo se pogovarjali, imeli so dobre predloge, predvsem so predlagali, kako lahko mi posamezniki vplivamo s svojim vedenjem do lepšega sveta (da smo prijazni, delamo dobra dela, si pomagamo, se lepo obnašamo, spoštujemo naravo,…).
Naredili so skupinsko sliko in nekaj posameznih risb. Božičku so narisali risbice z novoletno-prazničnim motivom. Krašenje jelke, peka piškotov, vtisi Miklavževanja. Izdelke so okrasili z bleščečimi zvezdicami, snežinkami, perlicami,…
Božičku smo napisali še pismo, kjer smo mu na kratko opisali našo skupino in mu z zimsko pesmico zaželeli vse lepo v novem letu.
Pismo smo zapakirali v veliko kuverto, opremili z naslovom in skupaj odnesli na pošto, kjer ga je prevzela poštna uslužbenka.
Ko smo se vračali proti vrtcu smo srečali poštarja na motorju. Otroci so rekli, da gotovo pelje naše pismo k Božičku.
Zapisala Damjana Režen
V skupini nas je obiskal Izakov ati Rok in nam predstavil poklic- programer. V uvodnem delu nam je pokazal osnovno računalniško opremo – računalnik, miška, slušalke, kabel za polnjenje. Otroci so opremo dobro poznali in aktivno sodelovali pri poimenovanju.
Računalnik pa ne služi samo za gledanje risank, poslušanje glasbe, ampak nam služi kot pripomoček pri različnih poklicih, da lažje in hitreje naredimo določene stvari. Delo z računalnikom zahteva določeno znanje, saj brez človeških ukazov računalnik ne deluje.
Programer Rok nam je na igriv način predstavil kako in na kakšen način dela računalnik. Izdelal je maketo računalnika, in nam dal navodila za izdelavo sendviča. Postavil se je zadaj za monitor in sprejemal ukaze otrok. Otroci so morali dajati jasna navodila, vzemi kruh, odpri kozarec z marmelado, namaži marmelado na kruh, položi drugo polovico na namazan kruh. Otrokom je uspelo, pri kakšnem ukazu, so marali biti bolj jasni in ukaz večkrat ponoviti, da je »računalnik« Rok deloval.
Za konec pa jim je pripravil malo zabave, tako da so se virtualno spremenili v izbrano žival, slona, mačko, miško, psička,.. astronavta, gusarja, vesoljca. Otroci so bili veseli in se s svojimi podobami pošteno nasmejali.
Zapisala Damjana Režen
RAD IMAM KNJIGE
so besede »Mišk« iz 7. skupine
Četrtek, 23.11.2023, je bil dan na katerega smo s pričakovanjem čakali in dočakali. Obiskala nas je knjižničarka Bernarda Buh iz lokalne knjižnice Dr. Ivan Tavčar iz Poljan. Pričarala nam je čarobno knjižno vzdušje. Otrokom je predstavila priljubljene otroške knjige z lepimi, privlačnimi ilustracijami, poučnimi vsebinami. Postavljala je otrokom uganke na katere so govorno aktivno odgovarjali in se veselili ob njihovem pravilnem odgovoru. Seveda so bili s strani Bernarde pohvaljeni, kako lepo sodelujejo. Pričarala je otrokom skozi pripovedovanje pravljice z naslovom »Darilo«, prijetno pravljično vzdušje. Njene pripovedne besede so potovale v ušesa otrok in naletele na njihovo navdušenje, zanimanje, sledenje besedam, dogajanju. Najlepši čar je bil izposoja knjig za branje z mamico, očkom doma, na toplem, v prijetnem domačem vzdušju, kjer se bodo tkale tople družinske vezi v besedi, branju, pogovoru, skupnemu ustvarjanju. S knjigo si lahko polepšamo marsikateri dan.
Za vas napisala
vzgojiteljica Jana Kloboves
7. skupina »Miške« počasi spoznavamo dneve v tednu, jih preštevamo, poimenujemo od ponedeljka do nedelje in se učimo deklamacijo o »Sedmih dnevih v tednu«. Tudi na vreme ne pozabimo in vsak dan označimo, kakšno vreme je tisti dan. A najljubši dan v tednu je otrokom PETEK. To je njihov igralni dan, ampak čisto zares igralni dan. Ta dan prinesejo katerokoli svojo igračo po želji, pazijo nanjo, si jo medsebojno izmenjujejo, sposojajo, saj gradimo v skupini na pozitivnih prijateljskih odnosih, se pomenkujemo, komentiramo, izražamo želje, zamisli, nove in nove igralne ideje, sproščamo lastno domišljijo in na veliko medsebojno komuniciramo. Pri tem otroci pridobivajo na kulturno moralnih vrednotah, socializaciji, spoznavajo, kako pomemben člen v družbi so, kot posameznik in skupina in kako lepo nam je, če smo drug z drugim prijazni, dobrotljivi. Večkrat pokažemo z skupnim objemom in prepevanjem pesmi: »Mi se mamo radi«, da se imamo radi, da pazimo drug na drugega, smo spoštljivi drug z drugim in pri tem izrazimo notranje občutke, si podarjamo smehljaj, ki nas pogreje in nam daje občutek pomembnosti in seveda, da se imamo lepo, zabavno.
Zapisala: Vzgojiteljica Jana Kloboves
V četrtek sva z vzgojiteljico Sašo pripravili lutkovno predstavo Debela repa. Povabili smo še otroke iz skupine Regratove lučke. Otroci so z navdušenjem spremljali dogajanje na odru in pomagali dedku poklicati ostale, da so mu pomagali izpuliti repo. Na koncu sva si prislužili velik aplavz. Prijazni dedek nam je ponudil svojo repo, da smo jo okusili. Nekaterim je bila tako všeč, da so pojedli več koščkov.
napisala Aleksandra Justin
